Jedro

Ko tožnik umakne tožbo za razvezo zakonske zveze do konca glave obravnave, se umik nanaša tudi na zahtevek v tožbi o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, ker je odločitev o tem odvisna od usode zahtevka za razvezo. Zato se umik tožbe glede zahtevka o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok v razvezni tožbi presoja po določilu o umiku razvezne tožbe (prvi odst. 417. čl. ZPP) in ne po splošnem določilu za umik tožbe (188. čl. ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek zaradi umika tožbe.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi navaja, da je tožena stranka, še predno je tožeča stranka umaknila tožbo, podala odgovor na tožbo, v katerem je izrecno nasprotovala tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici ter predlagala, da se dodelijo tožencu. Smiselno je nasprotovala tudi razvezi zakonske zveze. V obravnavanem primeru gre, poleg zakonskega spora, tudi za spor iz razmerja med starši in otroki. Po 417. čl. ZPP lahko tožnik tožbo umakne brez privolitve tožene stranke le v zakonskih sporih, medtem ko za spore med razmerji med starši in otroki veljajo za umik tožbe splošna določila ZPP in bi moral toženec v umik tožbe privoliti, ker se je s podajo odgovora na tožbo že spustil v obravnavanje glavne stvari. Toženec pa v umik tožbe ni privolil. Pritožba ni utemeljena.

Ugovor tožene stranke, da bi morala ona v umik tožbe, v kolikor se ta nanaša na dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, privoliti in šele potem bi sodišče postopek lahko zaključilo, ne vzdrži. Predmet obravnavanega pravdnega postopka je razveza zakonske zveze, torej gre za zakonski spor. Zato se umik takšne tožbe presoja po prvem odst. 417. čl. ZPP in je umik tožbe brez privolitve nasprotne stranke možen vse do konca glavne obravnave. V skladu z drugim odst. 421. čl. ZPP pa sodišče, če razveže ali razveljavi zakonsko zvezo, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, o čemer odloči tudi, če ni bil postavljen ustrezen zahtevek, če je bil postavljen, pa nanj ni vezano. Iz navedenega sledi, da zahtevka o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok v razvezni tožbi ne moremo obravnavati ločeno od zahtevka za razvezo zakonske zveze oz. o njem odločamo šele v primeru, če se zakonska zveza razveže. Če je torej tožba za razvezo zakonske zveze umaknjena, sodišče zakonske zveze ne razveže in temu posledično tudi ne odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok.

Ker je torej sodišče prve stopnje pravdni postopek z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe končalo v skladu s prvim odst. 417. čl. ZPP, v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana, in ker sodišče ni ugotovilo niti bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odst. 365. čl. ZPP).