Jedro

Čeprav ZDR-1 ne ureja vsebine akta o razrešitvi vodilnega delavca, mora biti vseeno iz njega jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za razrešitev, ta pa mora biti vsebinsko obrazložen do te mere, da je razumljivo, katere so tiste konkretne okoliščine, ki so privedle do sprejete odločitve. Le tak sklep o razrešitvi omogoča sodni preizkus. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, se šteje, da je bila tožnica razrešena brez utemeljenega razloga.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točkah I/1-4 in II izreka tako, da se v tem delu na novo glasi:

I/1."I/1. Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 27. 6. 2022 ni prenehalo na podlagi sklepa št. ... z dne 12. 4. 2023, ampak ji je trajalo od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023.

I/2.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni za čas od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023 priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 6. 2022 in ji tako izplačati razliko v plači:

-za mesec april 2023 v višini 186,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 10. 5. 2023 dalje do plačila,

-za mesec maj 2023 v višini 374,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 10. 6. 2023 dalje do plačila,

-za mesec junij 2023 v višini 374,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 10. 7. 2023 dalje do plačila,

-za mesec julij 2023 v višini 84,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od ustreznega neto zneska od 10. 8. 2023 dalje do plačila.

I/3.Kar zahteva tožeča stranka več ali drugače (veljavnost pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 6. 2022 za nedoločen čas in sodno razvezo te pogodbe z dnem 7. 7. 2023), se zavrne.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 1.229,61 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil: "1. Sklep toženke št. ... z dne 12. 4. 2023 o razrešitvi tožnice s položaja delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — predstojnice oddelka A. se razveljavi; 2. Ugotovi se, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 6. 2022 za delovno mesto višji zdravnik specialist PPD2 (E018024) in predstojnik oddelka z dnem 13. 4. 2023 nezakonito; 3. Ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženki na delovnem mestu višji zdravnik specialist PPD2 (E018024) in predstojnik oddelka ni prenehalo z dnem 13. 4. 2023, ampak je trajalo z vsemi pravicami iz pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 6. 2022 za nedoločen čas s polnim delovnim časom tudi po 13. 4. 2023 neprekinjeno vse do vključno dne 7. 7. 2023 in se s tem dnem razveže s to sodbo in s tem dnem preneha delovno razmerje med tožnico in toženko za to delovno mesto; 4. Toženka je dolžna za čas od 13. 4. 2023 do vključno 7. 7. 2023 priznati tožnici vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 27. 6. 2022 za delovno mesto višji zdravnik specialist PPD2 (E018024) in predstojnik oddelka in ji tako izplačati razlike v plačah v posameznih bruto zneskih, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov; 5. Toženka je dolžna tožnici plačati 76.340,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2023 dalje do plačila." V II. točki izreka je odločilo, da je tožnica dolžna toženki plačati stroške postopka v višini 4.632,79 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Tožnica se pritožuje zoper sodbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge. V bistvenem navaja, da sodišče prve stopnje nima podlage za presojo sklepa toženke, ki ne vsebuje razlogov za razrešitev tožnice s položaja vodilne delavke. Zato bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da za razrešitev ni utemeljenega razloga. Ni mogoče upoštevati toženkinega naknadnega navajanja razlogov za razrešitev po vročitvi izpodbijanega sklepa. S tem sklepom je v škodo tožnice prenehala veljati pogodba o zaposlitvi za vodilno delovno mesto, zato bi moral vsebovati razloge za razrešitev. Za vodilne delavce se v celoti uporabljajo določbe ZDR-1, vključno z vsemi temeljnimi pravili delovnega prava. Toženka bi morala v sklepu o razrešitvi pisno navesti razloge. Ker sklep ni vseboval konkretnih razlogov za razrešitev, je bila tožnici kršena pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev toženke. Nasprotuje dokaznim zaključkom glede očitane kršitve dolžnosti pravilnega navajanja podatkov o prevozu na delo, v zvezi s čimer očita tudi kršitev pravice do poštenega sojenja. Napačna je odločitev o stroških postopka, ker gre v obravnavanem primeru za neocenljivo zadevo iz tarifne številke 16/1b Odvetniške tarife in ne za dajatvene zahtevke.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženki zaposlena za nedoločen čas na delovnem mestu "zdravnik specialist V/VI PPD 1". V letu 2022 jo je toženka s sklepom z dne 27. 6. 2022 imenovala za delavko s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - predstojnico oddelka A. za čas od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2026, zato je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "višji zdravnik specialist PPD 2 in predstojnik oddelka" s polnim delovnim časom in za določen čas trajanja mandata od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2026. Pravice in obveznosti iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas so ji v tem času mirovale. Toženka je tožnico s sklepom z dne 12. 4. 2023 razrešila z navedenega vodilnega delovnega mesta. Tožnica je nato dne 19. 4. 2023 s toženko sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto "višji zdravnik specialist PPD2" s polnim delovnim časom za čas od 13. 4. 2023 dalje, ki jo je tožnica odpovedala. Posledično je tožnici delovno razmerje pri toženki prenehalo 7. 7. 2023.

6.Tožničin položaj in pravice je sodišče prve stopnje pravilno presojalo v skladu s prvim in drugim odstavkom 74. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), saj je imela s toženko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, po imenovanju za predstojnico oddelka A. pa pogodbo o zaposlitvi za vodilno delavko za določen čas. V tem primeru ZDR-1 izrecno ne določa in ne predvideva možnosti razrešitve takšne delavke, vendar tega, kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, tudi ne izključuje. Ker je bila tožnica imenovana na vodilno delovno mesto, jo je toženka s tega delovnega mesta lahko tudi razrešila. Razrešitev je zakonita, če so zanjo podani utemeljeni razlogi. Skladno z ustaljeno sodno prakso tudi za razrešitev velja, da mora njeno utemeljenost dokazati delodajalec. Postopek predčasne razrešitve vodilne delavke ni formaliziran postopek, kar pomeni, da odsotnost jasnejših določb o postopku in razlogih razrešitve (v pogodbi o zaposlitvi za določen čas vodilne delavke) ne predstavlja načelnih ovir za izključitev ali omejitev možnosti razrešitve tožnice s strani pristojnega organa, ki jo je predhodno imenoval (prim. zadeve VS RS VIII Ips 18/2017, VIII Ips 241/2017 in VIII Ips 203/2018).

7.Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da z razrešitvijo preneha mandat in v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za čas trajanja mandata, ta preneha veljati po samem zakonu zaradi poteka časa, zato posebna odpoved ni potrebna. Pogodba o zaposlitvi za določen čas za vodilnega delavca lahko zakonito preneha na enega izmed načinov, ki so določeni v zakonu. Za določen čas sklenjena pogodba o zaposlitvi preneha neposredno na podlagi zakona z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena (prva alineja 77. člena in prvi odstavek 79. člena ZDR- 1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za vodilno delovno mesto sklenjena za čas trajanja mandata štirih let. To pomeni, da mandat in s tem čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, traja do izteka štiriletnega mandatnega obdobja ali pa tudi manj, do dneva razrešitve. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1 (kot v tožničinem primeru), sta namreč razrešitev in prenehanje pogodbe neločljivo povezana, saj v tem primeru razrešitev pomeni prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

8.Kot rečeno, je toženka razrešila tožnico z vodilnega delovnega mesta s sklepom z dne 12. 4. 2023. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da izpodbijani sklep o razrešitvi nima razlogov, ki so vodili k odločitvi toženke. Čeprav ZDR-1 ne ureja vsebine akta o razrešitvi vodilnega delavca, mora biti vseeno iz njega jasno razvidno, kaj je dejanski razlog za razrešitev, ta pa mora biti vsebinsko obrazložen do te mere, da je razumljivo, katere so tiste konkretne okoliščine, ki so privedle do sprejete odločitve. Le tak sklep o razrešitvi omogoča sodni preizkus. Sklep toženke o razrešitvi tožnice ne vsebuje konkretnih ravnanj, ki bi predstavljala utemeljen razlog, in tako dejansko onemogoča preizkus njegove zakonitosti pred sodiščem. Če razlogov za razrešitev ni, preizkus izpodbijanega akta ni mogoč, z ustavo zagotovljeno sodno varstvo pa ne more biti učinkovito oziroma ne more opraviti svoje funkcije. Drugačno stališče toženke, ki se zavzema za popolno avtonomijo pri razrešitvi vodilnega delavca, ni sprejemljivo, saj bi to, upoštevaje splošna pravna načela in načelo varstva delavca kot šibkejše stranke, onemogočalo učinkovito pravno varstvo razrešenim vodilnim delavcem.

9.Ker izpodbijani sklep ne vsebuje utemeljitve, se šteje, da je bila tožnica razrešena brez utemeljenega razloga (prim. zadevo VDSS Pdp 527/2024). Glede na to, da mora biti sklep o razrešitvi utemeljen oziroma obrazložen že ob njegovi izdaji, na drugačno presojo ne more vplivati okoliščina, da je toženka po vročitvi sklepa v odgovoru na pritožbo tožnice (v teku 30-dnevnega roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1) navedla, da gre za razrešitev tožnice zaradi kršitve pri navajanju podatkov v zvezi s prevozom na delo ter jo pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi iz krivdnega razloga.

10.Glede na navedeno se je sodišče prve stopnje zmotno spustilo v ugotavljanje šele med sodnim postopkom dovolj zatrjevane očitane kršitve in zmotno presodilo o zakonitosti sklepa o razrešitvi oziroma o obstoju utemeljenega razloga za razrešitev. Če utemeljenega razloga za predčasno razrešitev ni, potem dejstvo, ki ima za posledico zakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ni nastopilo. Zaradi nezakonitosti sklepa o razrešitvi je pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 27. 6. 2022 za delovno mesto "višji zdravnik specialist PPD2 in predstojnik oddelka" nezakonito prenehala. Zato je tožnica upravičena do pravic iz delovnega razmerja po tej pogodbi oziroma do prikrajšanja pri plači, in sicer za čas od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023 (prim. zadevo VDSS Pdp 77/2020), ko ji je na podlagi njene odpovedi prenehalo delovno razmerje pri toženki.

11.Ker je bilo materialno pravo delno zmotno uporabljeno, je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v točki I/1-4 izreka delno spremenilo, upoštevaje novejšo sodno prakso (glej zadevo VS RS VIII Ips 11/2023), tako da je ugotovilo, da delovno razmerje tožnice pri toženki po pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 27. 6. 2022 za delovno mesto "višji zdravnik specialist PPD2 in predstojnik oddelka" na podlagi sklepa o razrešitvi z dne 12. 4. 2023 ni prenehalo, ampak ji je trajalo tudi od 13. 4. 2023 do 7. 7. 2023. Za ta čas je tožnica tudi upravičena do pravic iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi za vodilno delovno mesto oziroma do razlike v plačah v vtoževanih bruto zneskih, ki jim toženka ni konkretno ugovarjala.

12.Po četrti alineji 77. člena ZDR-1 preneha pogodba o zaposlitvi z redno ali izredno odpovedjo. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava volje ene od pogodbenih strank, ki ima za posledico, da delovno razmerje preneha. Delovnega razmerja, ki je bilo že odpovedano in je prenehalo z dnem 7. 7. 2023, ni mogoče razvezati s sodbo sodišča. Posledično je sodišče prve stopnje (čeprav iz drugih razlogov) utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za vodilno delovno mesto za nedoločen čas in sodno razvezo te pogodbe ter plačilo denarnega povračila v višini 76.340,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 7. 2023 dalje do plačila. Tudi sicer tožnica v pritožbi ni posebej prerekala zavrnitve tožbenega zahtevka za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 118. člena ZDR-1 in plačilo denarnega povračila.

13.Zaradi delne spremembe odločitve o glavni stvari, je bilo treba spremeniti tudi prvostopenjsko odločitev v točki II izreka o stroških postopka (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnica je vložila tožbo zaradi ugotovitve nezakonitega prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za vodilno delavko na podlagi nezakonite predčasne razrešitve. S tem zahtevkom je v celoti uspela. Pritožbeno sodišče je zavrnilo le manjši del zahtevka, v zvezi s čimer pa niso nastali nobeni posebni stroški. Poleg tega gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato toženka krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka skladno s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Glede na navedeno je toženka dolžna tožnici v skladu z določili Odvetniške tarife (OT) povrniti stroške postopka, in sicer: 300 točk za sestavo tožbe, 225 točk za dve pripravljalni vlogi ali skupaj 450 točk, 300 točk za zastopanje na pripravljalnem naroku in prvem naroku dne 15. 1. 2025, 50 točk za urnino, 40 točk za odsotnost iz pisarne, 150 točk za zastopanje na drugem naroku dne 21. 3. 2025, 300 točk za urnino, 40 točk za odsotnost iz pisarne, 26,3 točk materialnih stroškov (2 % do 1.000 točk in 1 % nad 1.000 točk), kar znaša 1.656,30 točk (993,78 EUR) oziroma z 22 % DDV in kilometrino pooblaščenca za dva naroka (B. - C. - B.) v znesku 17,20 EUR skupaj 1.229,61 EUR. Ostalih priglašenih stroškov ji pritožbeno sodišče ni priznalo, ker zanje ni podlage v OT oziroma so ti že zajeti v že priznanih stroških. Nepotrebna je pripravljalna vloga z dne 30. 1. 2025, saj bi lahko tožnica navedbe in dokaz, ki jih v njej podaja, podala že pred tem v pripravljalni vlogi z dne 28. 1. 2025. Prav tako nepotrebna je pripravljalna vloga z dne 10. 4. 2025, ki jo je tožnica vložila že po koncu postopka na prvi stopnji in v njej ni imela pripomb na prepis zvočnega posnetka.

14.Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem delu (glede zavrnitve tožbenega zahtevka za ugotovitev veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 6. 2022 za nedoločen čas in za sodno razvezo te pogodbe z dnem 7. 7. 2023 ter točko I/5 izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.Tožnica ni priglasila stroškov pritožbe. Toženka pa krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1.

Zveza: