Jedro

Nedovoljena je revizija revidentke, ki se zoper prvostopenjsko sodbo ni pritožila, in ki z drugostopenjsko sodbo ob reševanju pritožbe nasprotne stranke ni bila spremenjena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

V zvezi z obratno nesrečo 15.11.1988, v kateri je umrl mož prve tožnice oziroma oče mladoletnih tožnikov oziroma sin zadnje tožnice, je sodišče prve stopnje z delno sodbo odločilo le o zahtevku za negmotno škodo. Tako je naložilo toženkama plačati prvi tožnici 1,999.336,00 SIT, mladoletnima tožnikoma po 1,793.368,00 SIT in zadnji tožnici 376.024,00 SIT (od zahtevanih 1,800.000,00 SIT), medtem ko je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (pod 2. izreka).

Proti sodbi sta se pritožili obe toženki. Višje sodišče je pritožbo prve tožene stranke s sodbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo, prepozno pritožbo druge toženke pa je s sklepom zavrglo.

Proti tej sodbi je vložila revizijo četrta tožeča stranka. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo te sodbe in sodbe sodišča prve stopnje v izreku pod 2., tako da ji bo prisojenih nadaljnjih 1,300.000 SIT.

Toženki na revizijo nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena). Revidentka se zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe ni pritožila. Tako je s potekom pritožbenega roka postal ta del sodbe pravnomočen (prvi odstavek 319. člena ZPP). V ta del sodbe tožena stranka ni mogla več poseči, saj za njeno izpodbijanje ni imela interesa. Res je sicer pritožbeno sodišče v izreku svoje sodbe zapisalo, da se "izpodbijana sodba potrdi", kar bi samo zase kazalo, da je potrjena v celoti. Vendar je sodišče preizkusilo prvostopenjsko sodbo le v njenem obsodilnem delu, kar pomeni, da jo je lahko zaradi neutemeljenosti pritožbe potrdilo le v tem delu. Ob takšnem razpletu zadeve se je pokazalo, da je revidentka s tem, ko ni vložila pritožbe zoper zavrnilni del prvostopenjske sodbe, "preskočila" to pravno sredstvo, s tem da je vložila revizijo. Z njenega vidika gledano jo je vložila le zoper prvostopenjsko sodbo, kar pa, kot je bilo spočetka povedano, ni dovoljeno.

Revizijo je vložila potemtakem zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti. To pomeni, da je revizija nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker je ni zavrgla že sodnica prvega sodišča, je moralo to storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP).

Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).