Jedro

Drugi zastavni upnik, ki ima kvalificirano pobotnico za terjatve zastavnega upnika, ki je vpisan v zemljiško knjigo pred njim, ima po členu 128/2 ZZK-1 pravni interes, da vloži predlog za vknjižbo izbrisa zastavne pravice ter izbrisa zaznambe neposredne izvršljivosti, saj na ta način pride do vpisa svoje zastavne pravice na prvo mesto.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje o ugovoru se spremeni tako, da pravilno glasi: "Ugovoru se ugodi, sklep o zavrženju z dne 5.2.2007 se razveljavi in se zadeva vrne zemljiškoknjižnemu referentu v ponovno odločanje." Dovoli se ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna referentka je s sklepom z dne 5.2.2007 zavrgla predlog P. d.d. M. za vknjižbo izbrisa zastavne pravice, ker je menila, da ta nima pravnega interesa. S tem pravnim naziranjem se je strinjalo tudi sodišče, ko je ugovor predlagatelja zavrnilo kot neutemeljen.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo P. d.d. M. sklicuje se na 128. člen Zakona o zemljiški knjigi in meni, da je upravičena oseba za vložitev zemljiškoknjižnega predloga, ker ima pravni interes za izbris vpisane zastavne pravice, ki je po sedanjem stanju pred zastavno pravico P. d.d. M., ki je v zemljiški knjigi tako vpisana na drugem mestu. Sodišče se nepravilno sklicuje na analogno uporabo 142. člena SPZ, saj ta člen govori o vpisu hipoteke in zaznambe izvršljivosti, ne pa o izbrisu.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi 128. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ima po 2. odstavku pravico predlagati vpis pravice v korist druge osebe tudi predlagatelj, ki mora izkazati pravni interes za tak vpis. Šteje pa se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in hkrati v zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist. V konkretnem primeru pa predlagatelj trdi, da je iz zemljiške knjige izhaja, da ima kot drugi vpisano hipoteko in da je predložil ustrezno izbrisno pobotnico z ustreznim zemljiškoknjižnim dovoljenjem za izbris zastavne pravice in izbris zaznambe neposredne izvršljivosti terjatve. Iz vpogleda v zemljiško knjigo, ki je javna, se je tudi pritožbeno sodišče prepričalo, da držijo navedbe predlagatelja, kar nenazadnje tudi ugotavlja sodišče prve stopnje. Vendar sodišče prve stopnje zmotno meni, da predlagatelj ne more imeti pravnega interesa, ker naj bi po 142. členu SPZ moral predlagati izbris le notar. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da 142. člen SPZ namenjen ustavljanju hipotek z zaznambo izvršljivosti. SPZ pa nima obličnosti oziroma ne napotuje na aktivno legitimacijo notarja v primeru, ko gre za izbris takšne hipoteke. Zato ni mogoče uporabiti analogije po načelu a contrario v tem primeru.

Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča in uporabe 128. člena ZZK-1, je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep spremeniti tako, da se ugovoru ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje o predlogu. V nadaljevanju postopka naj torej zemljiškoknjižno sodišče ponovno presoja predlog iz 2. odstavka 128. člena ZZK-1, nato naj v primeru ugoditve predlogu sklep vroči tako zastavnemu upniku kot dolžniku in predlagatelju.

Izrek temelji na določbi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK.