Jedro

Določba 72. člena Zakona o gradnji objektov (ZGO) ne izključuje, da bi upravni organ ne mogel priznati lastnosti stranke osebi, ki izkaže, da v tem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 18.7.1995.

Obrazložitev

Po vloženi tožničini tožbi zaradi molka upravnega organa druge stopnje je tožena stranka izdala odločbo z dne 18.7.1995. Z njo je zavrgla tožničino pritožbo zoper odločbo Oddelka za lokalni razvoj Občine z dne 28.3.1994, s katero je bilo investitorki M.M. izdano uporabno dovoljenje za trgovino s tekstilom v pritličnem delu poslovno - stanovanjskega objekta, ki stoji na zemljišču parc.št. 23/36. Tožena stranka v obrazložitvi svoje odločbe, na katero je tožeča stranka razširila svoj tožbeni zahtevek, navaja, da v postopku izdaje uporabnega dovoljenja tožnica ni stranka, ker ne izkazuje nobenega določenega razmerja v konkretni stvari niti po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86) niti po določbi 49. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Upravičenost nastopati v upravnem postopku o konkretni stvari kot stranka pomeni, da mora biti podano določeno razmerje osebe do upravne stvari o kateri naj bi se odločilo v upravnem postopku. To stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico ali pravno korist, oziroma komu se nalaga določena obveznost. Materialni predpis, ki ureja postopek v zvezi s pridobitvijo uporabnega dovoljenja je ZGO, ki določa, da upravni organ izda uporabno dovoljenje po opravljenem tehničnem pregledu, pri katerem sodelujejo s pismenim pooblastilom predstavniki investitorja, nadzornega organa, izvajalskih in projektivnih organizacij ter dobaviteljev glavne opreme, ki so sodelovali pri graditvi objekta. Po 72. členu ZGO se zoper odločbo, s katero je upravni organ izdal uporabno dovoljenje poleg investitorja lahko pritožijo tudi udeleženci pri graditvi objekta. To pomeni, da oseba, ki je postala lastnik nepremičnine v denacionalizacijskem postopku ni stranka v postopku za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt, ki je sicer del vrnjene nepremičnine. Tožena stranka je zavrnila tožničin ugovor, da bi morala v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ugotavljati razpolagalno pravico za objekt, ki je predmet postopka, ker to ni stvar tega postopka, pač pa postopka za izdajo gradbenega in lokacijskega dovoljenja. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se le ugotavlja, ali se sme zgrajeni objekt uporabljati, zato tisti, ki ne more izkazati tovrstnega razmerja do stvari, o kateri se odloča v tem postopku, ne more biti stranka. Zato je tožena stranka tožničino pritožbo zavrgla.

V tožbi in njeni razširitvi tožnica navaja, da je kot lastnica vložila pritožbo zoper gradbeno dovoljenje, ker investitorka ni izkazala razpolagalne pravice, saj najemna pogodba ni sklenjena z lastnikom poslovnega prostora. Tožnica se ne strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da ni stranka v tem postopku. Uporabno dovoljenje lahko sledi le pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju, le tega pa ni, saj je vložila pritožbo zoper izdano odločbo o gradbenem dovoljenju in nato zaradi molka organa tudi sprožila upravni spor. Ker je bilo uporabno dovoljenje izdano, ne da bi bile v predhodnem postopku varovane njene pravice in koristi kot lastnice, ima tudi v postopku izdaje uporabnega dovoljenja lastnost stranke in sicer po splošnih pravilih ZUP.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga zavrnitev neutemeljene tožbe.

Tožba je utemeljena.

Sodišče se ne strinja z razlogi tožene stranke, zaradi katerih tožeči stranki ni priznala lastnosti stranke v postopku pridobitve uporabnega dovoljenja. Res je sicer kot navaja tožena stranka, da se zoper odločbo o uporabnem dovoljenju po 72. členu ZGO poleg investitorja lahko pritožijo le udeleženci pri graditvi objekta.

Vendar po mnenju sodišča navedena zakonska določba ne izključuje, da bi upravni organ ne mogel priznati lastnosti stranke osebi, ki izkaže, da v tem postopku varuje svoje pravice ali pravne koristi. Lastnik objekta, ki je predmet postopka za izdajo uporabnega dovoljenja, nedvomno izkazuje pravni interes v tem postopku, če je po spletu okoliščin nekdo tretji zahteval in tudi dobil gradbeno dovoljenje za objekt, na katerem nima razpolagalne pravice. Če lastnik takega objekta ni imel možnosti udeležbe v postopku, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje, je pa zoper to vložil pritožbo, o kateri pa do izdaje uporabnega dovoljenja še ni bilo dokončno odločeno, ima ta lastnik po presoji sodišča izkazan pravni interes tudi v postopku za izdajo uporabnega dovoljenja.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba nezakonita, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS), ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.