Jedro

Zlorabe procesnih pravic si ni mogoče zamisliti brez doloznega ravnanja stranke. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju oz. tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“. Zato tudi nevestnosti, ki se kažejo le v malomarnosti, ni mogoče imeti za zlorabo. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledici tega ravnanja).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženo stranko kaznovalo z denarno kaznijo v višini 400,00 EUR, pri čemer je naložilo, da je treba znesek plačati na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 01100-8450001094, sklic na št. 00802010158408, v 15. dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Poudarja, da sodišče, ko je preklicalo narok, razpisan za dne 7.4.2010, toženi stranki v skladu z določilom 286.a člena ZPP ni naložilo roka, v katerem mora podati odgovor na navedbe tožeče stranke z vloge, ki jo je tožena stranka prejela dne 6.4.2010. Glede na navedeno je tožena stranka upravičeno štela, da ni vezana na rok, v katerem mora pred narokom vložiti pripravljalno vlogo in da lahko v skladu z določilom 286. člena ZPP do konca naroka navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze in je upravičeno štela, da takšna predložitev z vidika sodišča ne bo pomenila zlorabe pravic. To je upravičeno štela tudi na podlagi dejstva, da sodišče predložitve vloge tožeče stranke, ki jo je tožena stranka prejela le dan pred narokom, razpisanim za dne 7.4.2010, ni štelo za neupravičeno zavlačevanje postopka in tožeče stranke ni kaznovalo za zlorabo pravic. Zato tožena stranka tudi ni obrazložila razlogov, zaradi katerih je šele dne 20.5.2010 sestavila pripravljalno vlogo. Tožena stranka razvija programsko opremo, s katero bo možno te podatke obdelati, vendar te programske opreme ni uspela razviti do te mere, da bi delovala dobro, kot je navedla v 37. točki pripravljalne vloge. Glavna težava je v tem, da so ista glasbena dela napisana z nekoliko različnimi naslovi ali pa je zamenjan vrstni red in priimka avtorja. Ta programska oprema naj bi bila razvita do konca prvomajskih praznikov in ker se to ni zgodila, je morala namreč sama ročno obdelovati podatke o številu predvajanj posameznih pesmi. Gre za nadaljnje obdelovanje podatkov o številu predvajanih del. Tožena stranka je tožečo stranko že večkrat pozvala, da predloži podatke o predvajanih delih, česar pa tožena stranka vse do sedaj ni storila, niti ni navedla razlogov, zaradi katerih tega ne stori. Če bi tožeča stranka te sezname del predložila, pa bi vse te težave odpadle. Zato je dolžna ročno obdelovati podatke. Obdelovanje teh podatkov in dejstvo, da računalniški progam ne deluje, pa je bil glavni razlog, da je tožena stranka potrebovala toliko časa, da je vlogo sestavila. Sicer pa navedbe v vlogi predstavljajo le odgovor na navedbe tožeče stranke, zlasti pa na njene navedbe, ki očitno predstavljajo zlorabo njenih pravic, ko na eni strani navaja, da ji ni znano, kaj je repertoar, ki ga zastopa družba A. d.o.o., katere pravice ima ta družba, na drugi strani pa prav za predvajanja iz tega repertoarja in za te pravice družbi vsako leto izplačuje nadomestilo. Na podlagi določila 11. člena ZPP bi moralo sodišče tako zlasti toženo stranko kaznovati za njeno, prav tako pa bi jo lahko kaznovalo za zlorabo pravic glede predložitve njene vloge, ki je imela za posledico preložitev naroka, razpisanega za dne 7.4.2010. Tožena stranka ima kot kolektivna organizacija na podlagi zakona določena zakonska pooblastila in bi bila na tej podlagi te podatke nedvomno dolžna predložiti. Pripravljalno vlogo je tožena stranka poslala neposredno pooblaščencem tožeče stranke, ki so tako imeli na voljo štiri dni za odgovor na vlogo, kar je bistveno manj, kot je imela na voljo tožena stranka za odgovor na vlogo tožeče stranke, ki jo je prejela le dan pred razpisanim narokom. Zato je treba izpodbijani sklep razveljaviti.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka obsežno pripravljalno vlogo vložila dne 20.5.2010, kar je bilo štiri dni pred razpisanim narokom, pred tem pa je bil narok, določen za dne 7.4.2010, preklican zaradi njenega predloga, da bo lahko odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke, ki jo je prejela dne 6.4.2010. Takšno ravnanje tožene stranke je sodišče prve stopnje presodilo kot zlorabo njene pravice do izjavljanja z namenom zavlačevanja postopka. Poudarilo je, da je tožena stranka imela pred narokom dne 24.5.2010 dovolj časa, da bi pripravila pripravljalno vlogo, ki bi jo bilo mogoče vročiti tožeči stranki pravočasno pred narokom, s čimer bi se bilo mogoče izogniti preklicu naroka. Ker je vlogo vložila šele dne 20.5.2010, je mogoče zaključiti le, da je s tem želela zavleči obravnavani postopek, v katerem so bili naroki za glavno obravnavo že večkrat preloženi zaradi obsežnih pripravljalnih vlog, vloženih tik pred narokom.

Določba 2. odstavka 11. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, zlorabo procesnih pravic definira z generalno klavzulo in sicer kot uporabo pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Zlorabe procesnih pravic pa si ni mogoče zamisliti brez dokaznega ravnanja stranke. Namen mora biti podan ne le, ko gre za šikano (namen škodovati drugemu), marveč tudi, ko dejanje nasprotuje dobrim običajem ter vestnosti in poštenju oz. tistemu, kar nasprotuje občutku za „prav“. Zato tudi nevestnosti, ki se kažejo le v malomarnosti, ni mogoče imeti za zlorabo. Stranki se lahko očita zloraba le, če se zaveda protipravnosti svojega procesnega ravnanja, pa kljub temu tako ravna (hote ali vsaj s privolitvijo v posledici tega ravnanja)(1). Zato bi bilo treba v spornem primeru toženi stranki dokazati namen, da je z vložitvijo pripravljalne vloge štiri dni pred razpisanim narokom hotela zavlačevati. Po presoji pritožbenega sodišča pa nobena od okoliščin, ki je razvidna iz podatkov spisa, ne kaže na zavlačevalni namen tožene stranke in s tem posledično na zlorabo pravice. Tožena stranka je vložila obsežno vlogo, v zvezi s katero je morala zbrati obsežne in kompleksne podatke, pri čemer poudarja, da se ti podatki celo nahajajo pri tožeči stranki in da je tožečo stranko tudi že pozvala, naj ona predloži te podatke tudi zato, ker ima boljše tehnične in druge možnosti hitro posredovati te podatke. Pojasnila je tudi, da obdelovanje teh podatkov in dejstvo, da njen računalniški program še ne deluje, sta bila glavna razloga, da je potrebovala več časa, da je sestavila vlogo. Ni tudi nepomembno, da je en izvod vloge poslala zato direktno oz. neposredno pooblaščencem tožeče stranke, ki so tako imeli na razpolago štiri dni za odgovor na vlogo. To pa je tudi bistveno manj, kot je imela sama na razpolago časa za odgovor na vlogo tožeče stranke, ki jo je prejela le dan pred prej razpisanim narokom, dne 7.4.2010. Razen tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila vloga predložena v zvezi z zahtevkom, ki ga v tej pravdi uveljavlja tudi tožena stranka. Prav gotovo zato ni v njenem interesu, da se zavleče postopek v zvezi z obravnavanjem njenega zahtevka. Res so bili naroki za glavno obravnavo v tej pravdi že večkrat preloženi, vendar pa podatki spisa izkazujejo, da ne vselej iz razlogov na strani tožene stranke. Ta tudi utemeljeno opozarja, da je razlog za preložitev prejšnjega naroka, dne 7.4.2010, povzročila prav tožeča stranka. Nenazadnje tudi ni nepomembno, da sodišče tokrat toženi stranki niti ni naložilo roka, v katerem mora predložiti pripravljalno vlogo, na kar prav tako utemeljeno opozarja v pritožbi. Nanizani indični krog dejstev torej ne izkazuje zgoraj pojasnjenega doloznega ravnanja stranke, ki bi lahko omogočilo uporabo citirane zakonske določbe.

Ob povedanem po presoji pritožbenega sodišča ni razlogov za kaznovanje tožene stranke, ker naj bi ta izkazala namen zavlačevanja postopka. Z uporabo določbe 2. odstavka 11. člena ZPP je torej zmotno uporabljeno materialno pravo. Zato je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep pa razveljaviti (5. odstavek 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

(1) Povzeto po Lojze Ude in drugi: „Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga (1. do 150. člen)“, GV Založba in Uradni list, Ljubljana, 2005, stran 102; v tem delu avtor komentarja J. Zobec.