Jedro

Če upravno sodišče v zadevi brezplačne pravne pomoči tožbo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno, nastane taksna obveznost z vročitvijo odločbe upravnega sodišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožnici odmeri sodna taksa za tožbo v višini 250 točk, za sodbo v višini 250 točk, za pritožbo v višini 250 točk in za opomin v višini 100 točk, to je v skupni višini 850 točk (1. točka izreka), ter vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti znaša 19,00 SIT (2. točka izreka).

V razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnica vložila tožbo, s katero je začela upravni spor zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč, s katero je bila njena vloga za dodelitev omenjene pravne pomoči kot nepopolna zavržena; torej v zadevi socialnega varstva. Sodišče prve stopnje je s sodbo U 174/05 z dne 17.5.2005 tožničino tožbo zavrnilo, njegova odločitev pa je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča št. I Up 810/2005-2 z dne 6.7.2005. Ker v postopku ni uspela, je tožnica v skladu s 5. členom Zakona o sodnih taksah (ZST) dolžna plačati takso (za tožbo na podlagi 2. odstavka tarifne št. 27 taksne tarife ZST v vrednosti 250 točk, za sodbo na podlagi 2. odstavka tar. št. 28 ZST v vrednosti 250 točk, za pritožbo na podlagi 1. odstavka tar. št. 28 a v vrednosti 250 točk ter za opomin po tar. št. 37 ZST v vrednosti 100 točk). Taksna obveznost za plačilo takse je v skladu s 5. členom ZST nastala 23.5.2005, ko ji je bila tožnici vročena sodna odločba, s katero je bila njena tožba zavrnjena; takšna obveznost za plačilo takse za pritožbo pa 1.9.2005, ko je bila tožnici vročena sodba pritožbenega sodišča. Vrednost točke je na dan nastanka taksne obveznosti (23.5.2005 ter 1.9.2005) znašala 19,00 SIT (Uradni list RS, št. 77/02) tako, da znaša enotna taksa, ki jo je tožnica dolžna plačati 16.150,00 SIT.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje odločilo v korist močnejše stranke (države) njej pa je pri tem kršilo ustavne pravice iz 14., 22., 34., 66. člena Ustave RS ter druge pravice.

Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnica ni navedla pritožbenih razlogov, na podlagi katerih se sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbija. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo glede tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, in glede pravilne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je tožničino vlogo z dne 12.9.2005, s katero je ugovarjala opominu za plačilo takse, glede na njeno vsebino utemeljeno štelo za zahtevo stranke za izdajo odločbe o odmeri takse po 1. odstavku 27. člena ZST.

Tožničina tožba, ki jo je vložila zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru z dne 9.3.2005, je bila (glede na podatke sodnega spisa) s sodbo naslovnega sodišča, št. U 174/05 z dne 17.5.2005, zavrnjena. Odločitev, da je za tožnico v obravnavani zadevi nastala taksna obveznost je pravilna in temelji na 5. odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Po navedeni zakonski določbi se (med drugim) sodne takse za tožbo, krijejo iz sredstev po 44. členu omenjenega zakona, če upravno sodišče tožbi ugodi. Če upravno sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno, pa plača vse stroške tožnik sam. Zato je pravilna ugotovitev, da je taksna obveznost za plačilo takse za tožbo, sodbo prve stopnje ter opomin nastala 23.5.2005, ko je bila tožnici vročena sodna odločba upravnega sodišča, s katero je bila tožničina tožba zavrnjena kot neutemeljena; taksna obveznost za pritožbo pa je nastala z dnem, ko je bila tožnici vročena sodba pritožbenega sodišča (1.9.2005). Vrednost točke na dan nastanka taksne obveznosti pravilno znaša 19,00 SIT.

Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da bistvene kršitve določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti niso bile storjene (3. odstavek 72. člena ZUS).

V pritožbi pavšalno uveljavljane kršitve Ustave RS na drugačno odločitev nimajo vpliva. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS tožničino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpdobijani sklep sodišča prve stopnje.