Jedro

Prva nasprotna udeleženka je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin do 1/12, zato je manj verjetna pravica predlagateljice, ki zatrjuje, da prva nasprotna udeleženka ni lastnica nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek ter predlagateljico napotilo na pravdo, da zoper prvo nasprotno udeleženko vloži tožbo na ugotovitev, da ima predlagateljica večji solastniski delež od 7/12 na nepremičninah: parc. št. 73/1 k. o. X.,parc. št. 314/0 k. o. X., parc. št. 379/0 k. o. X., parc. št. 152/1 k. o. Y. in parc. št. 154/3 k. o. Y. (1) oziroma, da je predlagateljica lastnica solastnega deleža do 1/12 pri navedenih nepremičninah, pri katerih je v zemljiški knjigi kot lastnica vpisana prva nasprotna udeleženka. Predlagateljica je dolžna vložiti tožbo v roku 30 dni, če v tem roku ne bo vložila tožbe, bo sodišče nadaljevalo nepravdni postopek ne glede na zahtevek, glede katerega je bil izdan sklep o napotitvi na pravdo, s tem, da se nepravdni postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa oziroma do pravnomočno zaključenega pravnega postopka, če bo predlagateljica v postavljenem roku vložila ustrezno tožbo.

2. Predlagateljica v pritožbi navaja, da ne uveljavljala solastninskega deleža do 1/12 v lastno korist. Sodišče prve stopnje je napotilo predlagateljico, da vloži tožbo z zahtevkom, da je lastnica solastnega deleža do 1/12 proti prvo nasprotni udeleženki, takšnega zahtevka pa predlagateljica nima. V postopku delitve solastnih nepremičnin sta še dve nasprotni udeleženki. Predlagateljica želi le ugotovitev, da je prvo nasprotna udeleženka izključena iz lastništva, ker je za solastninski delež 1/12 vseh nepremičnin, ki so predmet delitve, že prejela plačilo in pred notarjem podpisala izjavo, da se odpoveduje vsem zahtevkom iz naslova uveljavljanja solastninskega deleža. Predlagateljica s takšno odpovedjo ni pridobila lastništva, želi le dokazovati, da je prvo nasprotna udeleženka dobila že izplačan svoj delež. Prvo sodišče bi moralo napotiti prvo nasprotno udeleženko na pravdo, da dokaže, da njena izjava, ki je v spisu, ne predstavlja odpovedi vsemu nepremičnemu premoženju po starših in da njena izjava nima veljave v delu, v katerem se odpoveduje vsem zahtevkom, kot to izrecno izhaja iz izjave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagateljica je v predlogu predlagala delitev nepremičnin. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je nasprotna udeleženka vpisana kot lastnica nepremičnin do 1/12. Predlagateljica zatrjuje, da razpolaga s pogodbo z dne 10.5.2000(2), s katero se je prva nasprotna udeleženka odpovedala lastninski pravici na nepremičnini vl. št. 499 k. o. X., po pomoti pa v pogodbi niso zajete nepremičnine, ki so predmet delitve v tem postopku. Predlagateljica zatrjuje, da iz navedenega razloga pripada ostalim solastnikom solastninski delež prvo nasprotne udeleženke.

5. Prva nasprotna udeleženka je vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin do 1/12, zato je manj verjetna pravica predlagateljice, ki zatrjuje, da prva nasprotna udeleženka ni lastnica nepremičnin. 9. člen Zakona o nepravdnem postopku določa, da sodišče praviloma napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno. Iz navedenih razlogov je prvo sodišče pravilno napotilo na pravdo predlagateljico, da dokaže, da ji pripada večji solastninski delež od 7/12, kot je vpisan v zemljiško knjigo, oziroma da ji pripada solastninski delež prvo nasprotne udeleženke oziroma sorazmerni del. Predlagateljica bo zato morala v pravdnem postopku uveljaviti zahtevek, da ji pripada večji solastniški delež, kot je vpisan v zemljiško knjigo. Iz pogodbe ne izhaja, da bi bile pogodbene stranke tudi drugi udeleženci nepravdnega postopka. Ostali nasprotni udeleženci bodo svoja upravičenja lahko uveljavljali v nepravdnem postopku, v kolikor pa bodo sporna dejstva, glede njihovih lastninskopravnih upravičenj v razmerju do prvo nasprotne udeleženke, pa bodo tako kot je bila predlagateljica, napoteni na pravdo, kjer bodo lahko uveljavljali večji lastninski delež, kot jim pripada na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov, ob predpostavki, da bo nepravdno sodišče štelo njihovo pravico za manj verjetno.

6. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(1) V nadaljevanju nepremičnine.

(2) V nadaljevanju pogodba.