Jedro

Na podlagi izvedenega postopka za izločitev dokazov je mogoče zaključiti, da je bil zoper obdolženca najprej osredotočen sum v smeri izvrševanja prekrška po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, šele nato sta policista zaradi količine in načina pakiranja prepovedane droge utemeljeno menila, da obstaja sum v smeri storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom II K 63043/2022 z dne 14. 8. 2025 na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog zagovornice obdolženega A. A. za izločitev dokazov z dne 18. 4. 2024.

2.Zoper sklep se pritožuje obdolženčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP pritožnica uveljavlja z navedbami, da je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listine, in med samo listino. Ni ji mogoče pritrditi. Protispisnost in s tem navedena kršitev bi bila podana, če sodišče v razlogih sklepa ne bi pravilno povzelo vsebine listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, pri tem pa bi šlo za odločilna dejstva in za precejšnje nasprotje. Da bi sodišče prve stopnje iz listin oziroma izpovedb napačno povzelo bistvene okoliščine, iz obrazložitve sklepa ni razvidno, pritožnica pa niti ne navede, v čem naj bi se kazala protispisnost. Iz vsebine pritožbenih navedb, ko zagovornica izpostavlja lastne poglede na izvedene dokaze ter ponavlja navedbe iz predloga za izločitev dokazov, je tako razbrati, da pritožnica ponuja zgolj drugačno presojo ugotovljenega dejanskega stanja. S tem pa ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pač pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 373. člena ZKP.

5.Bistvo ponavljajočih se pritožbenih navedb je v prepričanju zagovornice, da se je sum storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zoper obdolženca skoncentriral že preden je bil s strani policistov obravnavan na železniški postaji in mu je bil dan pravni pouk za prekršek po drugem odstavku 55. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Izpostavlja, da je obdolženec policistoma prostovoljno izročil predmete zgolj, ker je menil, da se zoper njega vodi prekrškovni postopek. Če bi vedel, da bo obravnavan za kaznivo dejanje, bi ravnal drugače. Ker mu ni bil dan ustrezen pravni pouk, mu je bil kršen privilegij zoper samoobtožbo. Navedenim zatrjevanjem, do katerih se je že prepričljivo opredelilo sodišče prve stopnje, ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je namreč ravnalo povsem pravilno in zakonito, ko predlogu za izločitev dokazov ni ugodilo, svojo odločitev pa je tehtno in argumentirano pojasnilo. Z razlogi izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče v celoti soglaša in jih kot pravilne povzema.

6.Tudi po oceni pritožbenega sodišča je na podlagi izvedenega postopka za izločitev dokazov mogoče zaključiti, da je bil zoper obdolženca najprej osredotočen sum v smeri izvrševanja prekrška po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD), šele nato sta policista zaradi količine in načina pakiranja prepovedane droge utemeljeno menila, da obstaja sum v smeri storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Zagovornica se na več mestih pritožbe trudi prikazati, da se izpovedbi policistov B. B. in C. C. razhajata, zaradi česar dvomi v njuno verodostojnost. S selektivnim izpostavljanjem posameznih delov izpovedb policistov pa pritožnica ne more biti uspešna. Celovita presoja njunih pričanj namreč pokaže, da sta skladno povedala, da sta na Avtobusni postaji opravljala rutinsko kontrolo in da sta obdolženca ustavila, ker se jima je zdel prestrašen in nervozen. Z njim sta najprej opravila postopek ugotavljanja identitete, nato pa je obdolženec izpustil nahrbtnik in pobegnil v smeri *** ulice ter se kljub ukazom policistov ni ustavil. Oba policista sta prav tako povedala, da sta obdolženca, ker jima je rekel, da je dogovorjen na železniški postaji, tam tudi počakala, in da je obdolženec čez nekaj časa dejansko prišel tja. Policista sta skladno še opisala, zakaj sta z obdolžencem opravila postopek v smeri storitve prekrška, da je bil obdolžencu v tej zvezi podan ustrezen pravni pouk in da je obdolženec potem prostovoljno izročil predmete, torej prepovedano drogo, za katero se je kasneje izkazalo, da je v večji količini.

7.Pritožnica izpostavlja, da je bil zoper obdolženca sum storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 skoncentriran preden je dobil pravni pouk, ker je policist C. C. povedal, da je, še preden mu je obdolženec izročil predmete, vedel, da ima obdolženec pri sebi pivnike, da se je obdolženec bal, da bo pridržan, in da mu je obdolženčeva punca predhodno rekla, da se obdolženec "s tem ukvarja". Kljub takšnim posameznim delom izpovedbe priče, pa zagovornica prezre, da je policist C. C. tudi povedal, da je sumil, da ima obdolženec pri sebi drogo za prekršek, travico ali nekaj podobnega, in da sta zoper obdolženca izvedla postopek v smeri storitve prekrška, ker je ta na vprašanje, če ima pri sebi kaj prepovedanega, rekel, da ima robo in da "ima nekaj za sebe". Zato sta policista tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljeno izhajala iz prekrška in mu dala ustrezen pravni pouk. Da sta ga poučila o prekršku in vseh pravicah iz drugega odstavka 55. člena ZP-1, kot tudi, da ni dolžan izročiti predmetov, sta povedala oba policista, prav tako pa to izhaja iz potrdila o zasegu predmetov z dne 12. 7. 2022, ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal na treh mestih (tudi za danim pravnim poukom). Ker se je šele ob pregledu prepovedane droge izkazalo, da gre za večjo količino, sta policista v nadaljevanju tudi utemeljeno ocenila, da gre za kaznivo dejanje, ter posledično sestavila zapisnik o zasegu predmetov z dne 12. 7. 2022, katerega je obdolženec prav tako brez pripomb podpisal. Oba policista sta še potrdila, da je obdolžencu potem bil dan pravni pouk za storilce kaznivih dejanj (četrti odstavek 148. člena ZKP). Pritožnica skuša odločitev sodišča prve stopnje omajati tudi z izpostavljanjem nebistvenih razhajanj v izpovedbah prič policistov glede kraja zasega predmetov, vendar pri tem ni uspešna. Čeprav je policistka B. B. na zaslišanju v postopku za izločitev dokazov res povedala, da sta policista z obdolžencem šla nazaj na avtobusno postajo ter tam z njim opravila postopek, pa ni mogoče prezreti, da je v fazi preiskave povedala, da jima je obdolženec prepovedano drogo izročil na železniški postaji. Da je do zasega predmetov prišlo na železniški postaji, pa izhaja tudi iz izpovedbe priče C. C. ter zapisnika in potrdila o zasegu predmetov, zaradi česar ni mogoče pritrditi zagovornici, da ni jasno, kje naj bi prišlo do obravnave obdolženca v smeri zasega predmetov. Neskladnosti med izpovedbama prič o bistvenih okoliščinah (zlasti torej o postopku zasega predmetov) pritožbeno sodišče ni našlo, zato so vsa pritožbena zatrjevanja v tej smeri neutemeljena.

8.Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9.Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 186, 186/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 285e, 402, 402/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.