Jedro

Drugi odstavek 374. člena ZPP, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, določa, da je revizija nedovoljena, če (med drugim) ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnici predloga za dopustitev revizije sploh nista vložili (in tega v pritožbi ne izpodbijata). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Revizija pritožnic je bila torej nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Tožnica in stranka z interesom sta vložili revizijo zoper sodbo sodišča prve stopnje I U 1374/2017-27 z dne 12. 4. 2019, s katero je zavrnilo tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, št. 06122-2526/2016 z dne 6. 3. 2017, s katerim je zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom tega organa z dne 7. 11. 2011. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 0612-207/2016 z dne 15. 5. 2017 zavrnilo pritožbo tožnice zoper sklep prvostopenjskega organa. Ker tožnica in stranka z interesom predloga za dopustitev revizije nista vložili in revizija ni bila dopuščena, jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

2. Tožnica in stranka z interesom (v nadaljevanju pritožnici) sta zoper omenjeni sklep vložili pritožbo zaradi kršitve ustavnega procesnega jamstva iz 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave Republike Slovenije ter 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta. Menita, da je zmotno prepričanje sodišča prve stopnje, da je revizija nedovoljena, saj je le-ta izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, na dan vložitve tožbe 23. 6. 2017 pa se je uporabljal ZUS-1. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. Ker ZUS-1 določb o pogojih za dovoljenost revizije (več) ne vsebuje, se glede tega vprašanja uporabljajo določbe ZPP.

5. Zakonodajalec je z novelo ZPP-E1 način vlaganja revizij in odločanje o njeni dopustnosti v upravnem sporu v bistvenih rešitvah poenotil z ureditvijo v ZPP. Novela je stopila v veljavo 14. 9. 2017 in se je na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E začela uporabljati za postopke pred Vrhovnim sodiščem, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po 14. 9. 2017. V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, to je po 14. 9. 2017, zato se za dostop do Vrhovnega sodišča uporabljajo določbe ZPP. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe ZUS-1, ki je veljal na dan vložitve tožbe, je torej napačno.

6. Drugi odstavek 374. člena ZPP, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, določa, da je revizija nedovoljena, če (med drugim) ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj pritožnici predloga za dopustitev revizije sploh nista vložili (in tega v pritožbi ne izpodbijata). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. Revizija pritožnic je bila torej nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka.

7. Ker je bila revizija pravilno zavržena na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP (ki med drugim določa, da nedovoljeno revizijo zavrže sodnik sodišča prve stopnje brez naroka), je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

8. Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da tudi če bi revizijo pritožnic dejansko obravnavalo kot takšno, bi jo glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča zavrglo, saj po vsebini ne ustreza kriterijem za njeno dovoljenost.2 1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017), s katerim so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). 2 Npr. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 272/2017 z dne 31. 5. 2017.