Jedro

Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec izjavo o sprejemu ponudbe prejela v zakonskem roku, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana s povratnico.

Vprašanje, ki ga izpostavljata revidenta, je že rešeno, zato ne more biti pomembno pravno vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožeči stranki (revidenta) vložili revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Murska Sobota, št. 330-1661/2008-7 (0406) z dne 2. 9. 2008, s katero je bil odobren pravni posel, sklenjen po kupoprodajni pogodbi med prodajalkama in kupcem (strankami z interesom v tem upravnem sporu), katere predmet so tam navedena kmetijska zemljišča. Tožena stranka je pritožbi revidentov z odločbo, št. 33008-201/2008/2 z dne 24. 6. 2009, kot neutemeljeni zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revidenta zatrjujeta, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju: „ali lahko glede na določbo 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) sprejemnik ponudbe prodajalcu in upravni enoti sporoči izjavo o sprejemu ponudbe na drug način kot s priporočeno pošiljko s povratnico ali pa jo izroči neposredno upravni enoti“.

7. V obravnavani zadevi je sporen način, na katerega je sprejemnik ponudbe (stranka z interesom X.) podal pisno izjavo o sprejemu ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča. Izjavo o sprejemu ponudbe je namreč izročil neposredno prodajalkama (kar sta na zapisnik tudi potrdili), dostavil pa jo je tudi upravni enoti. Revidenta ne zatrjujeta, da upravna enota izjave ni prejela pred iztekom roka za sprejem ponudbe.

8. Prvi odstavek 21. člena ZKZ določa, da mora vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Upravna enota po preteku roka za sprejem ponudbe obvesti vse sprejemnike ponudbe in prodajalca priporočeno s povratnico o tem, kdo je sprejel ponudbo v roku iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ (drugi odstavek 21. člena ZKZ).

9. Vrhovno sodišče je že v sodbi X Ips 737/2008 z dne 24. 11. 2010, sprejelo stališče, da ima povratnica v postopku s ponudbo funkcijo varovanja pravic sprejemnika ponudbe ter mu omogoča dokazati, da je prodajalec njegovo izjavo o sprejemu ponudbe prejel, če bi ta okoliščina (prejema pisne izjave o sprejemu ponudbe) bila med prodajalcem in sprejemnikom ponudbe sporna. Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec izjavo o sprejemu ponudbe prejela v zakonskem roku, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana s povratnico. Kot izhaja iz citirane sodbe, je bilo enako stališče sprejeto tudi v sodbi X Ips 491/2009 z dne 24. 11. 2010. To stališče pa tudi ne odstopa od stališča, sprejetega v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 459/2010 z dne 15. 12. 2011 glede vprašanja pravilnega (pravno zavezujočega) načina podaje izjave o sprejemu ponudbe, po katerem je ugotovitev pravočasnosti sprejema ponudbe poverjena upravni enoti in neizpolnitev zahteve iz prvega odstavka 21. člena (da se izjava o sprejemu ponudbe pošlje tudi ponudniku) nima materialnopravnih posledic.

10. Stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi ne odstopa od stališča, sprejetega v citiranih sodbah Vrhovnega sodišča. Vprašanje, ki ga izpostavljata revidenta, je torej že rešeno, zato ne more biti pomembno pravno vprašanje. Glede na navedeno revidenta nista izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.