Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZDSS-1 v tretjem odstavku 28. člena določa, da se v primeru, če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je razpisalo prvi narok. Iz zapisnika je razvidno, da se tega naroka ni udeležila nobena od vabljenih strank. Sodišče prve stopnje je nato razpisalo nov narok, ki se ga prav tako ni udeležila nobena od vabljenih strank. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožba umaknjena in pravilno ustavilo postopek.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v socialnem sporu ustavilo.
2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je v zvezi z vračilom štipendije Centru za socialno delo predložil vse potrebne dokumente, ki izkazujejo, da zaradi zdravstvenih težav ni mogel opravljati študijskih obveznosti. Ne ve, zakaj je sploh voden kot tožeča stranka, kajti pred sodiščem ni začel nobenega sodnega postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.
5. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek potem, ko nobena od strank v postopku ni prišla niti na prvi niti na naslednji narok, ki ga je razpisalo sodišče prve stopnje.
6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v tretjem odstavku 28. člena določa, da če na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo ali na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, se narok preloži. Če tudi na naslednji narok ne pride nobena stranka, se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila. V sporni zadevi je sodišče razpisalo narok za dne 29. 2. 2016. Iz zapisnika je razvidno, da se naroka ni udeležila nobena od vabljenih strank. Sodišče prve stopnje je nov narok razpisalo za dne 13. 4. 2016, ki se ga prav tako ni udeležila nobena od vabljenih strank. V tem primeru je sodišče prve stopnje pravilno, skladno s prej citiranim tretjim odstavkom 28. člena ZDSS‑1 štelo, da je tožba umaknjena in je postopek v socialnem sporu ustavilo.
7. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da pritožnik ni sprožil spora pred sodiščem, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz dokumentacije v spisu izhaja, da je njegovo pritožbo vloženo zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke, le-ta z dopisom z dne 12. 5. 2015 odstopila sodišču prve stopnje v pristojno reševanje. Sodišče prve stopnje je navedeno pritožbo štelo kot tožbo. Tožniku je bil posredovan tudi odgovor na tožbo tožene stranke, kar pomeni, da je bil seznanjen, da v zvezi z njegovo pritožbo, ki jo je sodišče štelo kot tožbo, teče postopek pred sodiščem. V zvezi z njegovimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na zdravstvene razloge, zaradi katerih ni mogel opravljati študijskih obveznosti, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da s tem, ko je sodišče prve stopnje ustavilo postopek, posledično o zadevi ni odločalo po vsebini. Omenjene pritožbene navedbe so zato za rešitev sporne zadeve pravno irelevantne.
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.