Jedro

Zavarovanec na dan smrti ni izpolnjeval pogojev za priznanje invalidske pokojnine in mu tudi pred tem ni bila priznana nobena pravica iz invalidskega zavarovanja. Posledično pravica na podlagi njegovega zavarovanja ne more biti priznana njegovim družinskim članom.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 7. 7. 2015 in 5. 5. 2015 ter da se ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev družinske pokojnine po pokojnem A. A., da se tožeči stranki od 17. 3. 2015 ta pravica prizna in da ji je tožena stranka družinsko pokojnino dolžna izplačati od tega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je presodilo, da na strani pokojnega zavarovanca ni izpolnjen pogoj minimalne pokojninske dobe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno.

3. Tožeča stranka zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo. Prepričana je, da je materialno pravo napačno uporabljeno. Tožečo stranko je pokojni zavarovanec preživljal. Izpolnil je pogoj zahtevane dobe za priznanje pravice do družinske pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki bi ga bilo treba uporabiti kot podlago za odločitev. To izhaja iz 391., 392. in 393. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami) o varstvu pričakovanih pravic. Omenja, da je zmotno uporabljeno materialno pravo tudi glede vojaškega roka. Sodišču očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ker na pritožbene navedbe ni odgovorilo in ni natančno navedlo, preko katere pravne osebe je bil pokojni zavarovan. Poleg tega se zavarovalna podlaga 48 uporablja za osebe z drugimi dohodki, to pa ne pomeni, da je bil pokojni zavarovanec samo zdravstveno zavarovan.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Revizija uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Izpodbijana zavrnilna sodba takšnih pomanjkljivosti nima. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni in tudi ne sami s seboj v nasprotju. Za odločitev ni pomembno, pri kateri pravni osebi je bil pokojni zavarovanec zavarovan, temveč je pomembno, koliko časa je imel status zavarovanca in ali so obračunani in plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Enako glede podlage 48, ki se uporablja le za obvezno zdravstveno zavarovanje in to le v primerih, ko posameznik nima aktivnega statusa oziroma druge podlage za obvezno zavarovanje, ki jo določa zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. To zavarovanje je, za razliko od pokojninsko invalidskega zavarovanja, obvezno za vse, ki imajo stalno prebivališče v R Sloveniji. To je izčrpno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve, dopolnilo pa še sodišče druge stopnje v 9. do 13. točki obrazložitve. Zato očitana kršitev ni podana.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je A. A. umrl 2. 3. 2015. Do smrti je dopolnil 6 let, 5 mesecev in 9 dni zavarovalne dobe. Zaradi neizpolnjevanja pogojev minimalne dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine je toženec z odločbo z dne 5. 5. 2015 odločil, da B. B. nima pravice pravice do družinske pokojnine. Organ druge stopnje je z odločbo z dne 7. 7. 2015 pritožbo tožeče stranke zavrnil. 9. Uveljavitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je odvisna od nastopa zavarovalnega rizika, to je starosti, invalidnosti ali smrti. Pokojni zavarovanec ob nastopu zavarovalnega primera v starosti 43 let ni izpolnjeval pogojev za pokojnino na podlagi starosti. Pravice na podlagi invalidnosti so odvisne od vzroka invalidnosti in dopolnjene zavarovalne dobe. ZPIZ-2 določa, da smrt zavarovanca šteje, kot da je podana invalidnost I. kategorije. V njegovem 41. členu v povezavi z 42. členom je določeno, da zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je pri njem nastala invalidnost I. kategorije zaradi posledic bolezni ali poškodbe izven dela pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti.

10. Zavarovanec je umrl 2. 3. 2015 in zato ta dan šteje kot dan nastanka invalidnosti I. kategorije. Ker vzrok smrti ni bila poškodba pri delu ali poklicna bolezen, in ker A. A. v času smrti ni imel statusa zavarovanca v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je za priznanje pravic na podlagi invalidnosti pomembna zavarovalna doba. Tožnik jo je do smrti dopolnil le 6 let, pet mesecev in 9 dni, kar ne dosega 1/3 delovnih let, to je 7 let in 8 mesecev. Zato dopolnjena zavarovalna doba ne zadostuje za priznanje pravic na podlagi invalidnosti. Ker na dan smrti ni izpolnjeval pogojev za priznanje invalidske pokojnine in mu tudi pred tem ni bila priznana nobena pravica iz invalidskega zavarovanja, pravica na podlagi njegovega zavarovanja ne more biti priznana njegovih družinskim članom.

11. Zavzemanje revizije, da je treba upoštevati leto 2008 in pogoje, ki jih za priznanje pravic določa ZPIZ-1 in s tem nižjo starost zavarovanca in do takrat dopolnjeno zavarovalno dobo, ker bi bili v tem primeru izpolnjeni pogoji za priznanje pravic, ni utemeljeno. Za priznanje pravic na podlagi invalidnosti bi morala biti v tem letu izpolnjena oba pogoja hkrati, to je zavarovalna doba in invalidnost I. kategorije. A. A. v temu letu ni izpolnjeval drugega pogoja, saj ni bil invalid I. kategorije invalidnosti. Kateri predpis se upošteva, je odvisno od datuma nastopa zavarovalnega primera, to pa je v konkretnem primeru leto 2015 in s tem določbe ZPIZ-2. 12. Revizija se zavzema, da je treba uporabiti določbe ZPIZ-2 o varstvu pričakovanih pravic. Že sodišče druge stopnje je v 15. točki obrazložitve pojasnilo, zakaj navedenih določb ni mogoče uporabiti v konkretnem primeru. ZPIZ-2 v 391. členu ureja možnost pridobitve pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, vendar še niso vložili zahtevka. Zavarovanec pogojev za starostno pokojnino do 31. 12. 2012 ni izpolnil in zato ne sodi v krog oseb, za katere se uporablja ta člen.

13. Varstvo pravic družinskih članov umrlega, če so do 31. 12. 2012 dopolnili starost za pridobitev pravice do vdovske ali družinske pokojnine po prej veljavnih predpisih, pa pravic niso uveljavili, ureja 392. člen ZPIZ-2. Za presojo, kateri predpis se upošteva, je odločilen datum smrti zavarovanca ali uživalca pravic. A. A. je umrl v času veljave ZPIZ-2 in ni bil uživalec pravic iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja, družinski člani pa pred njegovo smrtjo ne morejo pridobiti nobenih pravic na podlagi njegovega zavarovanja.

14. Napačno je stališče revizije glede uporabe 393. člena ZPIZ-2. Ureditev se nanaša na osebe, ki so bile pred uveljavitvijo ZPIZ-2 zavarovanci, pa to v času njegove veljave niso, ne pa na njihove družinske člane. Za priznanje pravic morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZPIZ-2. Teh pa, kot je že pojasnjeno, pokojni zavarovanec ne izpolnjuje.

15. Revizija navrže, da je zmotno uporabljeno materialno pravo glede služenja vojaškega roka. Sodišče druge stopnje je v 14. točki obrazložitve pojasnilo, v katerih primerih se lahko obdobje služenja vojaškega roka upošteva v zavarovalno dobo, temu pa pritrjuje tudi revizijsko sodišče. Na podlagi dejanskih ugotovitev je utemeljen zaključek, da v tem primeru pogoji niso podani.

16. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.