Jedro

Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču, da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov), sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije priznava procesne pravice, je ZFPPod začel veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu.

Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov. Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče zavrglo priglasitev družbe M. d.o.o., B. 45, Ljubljana, za izbris družbe H. d.o.o., Z. 1, Ljubljana.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila družba M. d.o.o., Brnčičeva 45, Ljubljana, preimenovana v N. d.o.o., B. 45, Ljubljana, uveljavljala pa je pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je registrsko sodišče zavrglo pritožnikovo priglasitev za izbris družbe H. d.o.o., Ljubljana brez likvidacije, ker pritožnik ni pooblaščena oseba, ki bi registrsko sodišče smela obvestiti o nastopu izbrisnega razloga pri drugi družbi in ker pritožnik ni predložil potrdila organizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, da je resnično nastopil izbrisni razlog, na katerega se pritožnik že v pobudi za začetek postopka izbrisa družbe H. d.o.o., Ljubljana iz sodnega registra po uradni dolžnosti brez likvidacije sklicuje. V postopku izbrisa po ZFPPod pa sodišče ne opravlja nobenih poizvedb, pač pa odloča zgolj na podlagi predloženih listin.

Tako izražena pravna stališča so zmotna.

Predlog sodišču, da začne postopek izbrisa gospodarskega subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, z navedbo enega od izbrisnih razlogov iz 1. odst. 25. čl. ZFPPod, je šteti kot obvestilo sodišču, da pri gospodarskem subjektu obstaja izbrisni razlog. Zmotno je stališče registrskega sodišča, da po 1. odst. 26. čl. ZFPPod tako obvestilo o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod (to je, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov), sme sodišču dati le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 70. čl. ZGD (po noveli ZGDF iz 55. čl. ZGD).

Prvi odstavek 26. čl. ZFPPod namreč določa le obveznost organizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, obveščati registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod in rok, v katerem mora to storiti. To pa ne pomeni, da obvestila o nastopu izbrisnega razloga ne bi smela sodišču posredovati oseba, ki celo sama navaja in izkazuje, da ima pravni interes za začetek postopka izbrisa. Kot take bo nesporno šteti vse tiste subjekte, ki jim ZFPPod v postopku izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije priznava procesne pravice. Pritožnik, ki v obvestilu sodišču o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod navaja, da je upnik družbe H. d.o.o., Ljubljana, je nesporno taka upravičena oseba. Nenazadnje pa 1. odst. 29. čl. ZFPPod registrskemu sodišču nalaga odločitev o začetku postopka izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti, ko ugotovi, da je podan izbrisni razlog. ZFPPod ne določa, da je edina pot za pridobitev informacije, da je pri subjektu vpisa v sodni register podan izbrisni razlog, obvestilo organizacije iz 26. čl. ZFPPod. Tako se pokaže kot zmotno stališče registrskega sodišča, da je edini pooblaščeni informator sodišča o obstoju izbrisnega razloga le organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov iz sedaj 55. čl. ZGD.

Nesprejemljivo je tudi stališče registrskega sodišča, da je edino merodajno za izkaz obstoja izbrisnega razloga po 1. točki 1. odst. 25. čl. ZFPPod potrdilo organizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov iz 55. čl. ZGD, ki je Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju - AJPES). Ne gre prezreti določil 3. in 4. odst. 55. čl. ZGD, po katerih mora AJPES javno objaviti letna poročila in za tiste družbe oziroma podjetnike, ki se vpisujejo v sodni register, o objavi obvestiti tudi registrsko sodišče, ki mora po 5. odst. 55. čl. ZGD datum in način javne objave vpisati v sodni register. Iz povedanega izhaja, da registrsko sodišče o nastopu izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod lahko sklepa tudi iz dejstva, da AJPES sodišče ni obvestil o objavi letnega poročila družbe. Če namreč ni obvestila o objavi letnega poročila, je sklepati, da družba takega poročila sploh ni oddala AJPES-u. Tako se pokaže, da registrsko sodišče nastop izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod lahko ugotovi tudi na opisan način in ne le z obvestilom AJPES-a, da je nastopil navedeni izbrisni razlog.

Na tem mestu velja dodati, da je ZFPPod začel veljati 23.7.1999, določbe njegovega 3. poglavja pa se glede izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod po izrecni določbi 1. točke 3. odst. 40. čl. ZFPPod začnejo uporabljati v treh letih po uveljavitvi ZFPPod oziroma kasneje. To pomeni, da registrsko sodišče že lahko uporablja in torej ugotavlja nastop izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod od 23.7.2002 dalje oziroma kasneje, če poslovno leto družbe ni enako koledarskemu letu. Gospodarskim družbam, ki so bile že po ZGD zavezane podajati letna poročila, prej APP, nato AJPES-u, so bile torej že po objavi ZFPPod v Uradnem listu RS znane posledice - to je obstoj izbrisnega razloga in izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, če letnih poročil ne bodo predložile organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov.

Zato ni več ovire, da registrsko sodišče ne bi smelo ugotavljati obstoja izbrisnega razloga iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod.

Določbe ZFPPod o postopku izbrisa, da sodišče odloča le na podlagi predloženih listin, veljajo le za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa (1. odst. 31. čl.), kot pravilno opozarja pritožnik in za pritožbo zoper sklep o izbrisu (3. odst. 34. čl.), torej v fazi, ko je že začet postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije. V obravnavanem primeru pa gre, kot rečeno, za obvestilo upnika, da je nastopil izbrisni razlog iz 1. točke 1. odst. 25. čl. ZFPPod. V tej fazi pa ni nobene zakonske ovire, da sodišče, če ocenjuje, da predloženo bonitetno poročilo za družbo H. d.o.o., Ljubljana ne izkazuje nastopa izbrisnega razloga, ne bi pozvalo informatorja, naj predloži dodatna dokazila, ali pa samo ugotovilo, na podlagi določb 4. in 5. odst. 55. čl. ZGD, da družba v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov.

Zaradi zmotne uporabe materialnopravnih in procesnih določb ZFPPod je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 39. čl. ZSreg v zvezi z 28. čl. ZFPPod razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 18. čl. ZSReg v zvezi z 28. čl. ZFPPod.