Jedro

Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati tudi glede na vsebino zadeve, hkrati pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, je tožeča stranka (revident) po pooblaščencu vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi druge alineje drugega odstavka 63. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12. 9. 2005, s katero je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep inšpektorice za okolje in prostor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo, Območne enotes Kranj z dne 1. 8. 2005. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zaradi svoje nepristojnosti zavrgel revidentovo prijavo glede hrupa javne prireditve BB.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost, pri čemer je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da to stališče Vrhovnega sodišča ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Revident kot pomembni pravni vprašanji izpostavlja vprašanji: kako mora inšpektor postopati s prejetimi prijavami, za katere meni, da jih ni pristojen obravnavati, in posledično, kakšne so procesne pravice vlagatelja.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (glej npr. zadeve X Ips 361/2007, X Ips 777/2007, X Ips 535/2008 in X Ips 286/2008) gre namreč za pomembno pravno vprašanje le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati tudi glede na vsebino zadeve.

8. Vprašanji, ki ju revident izpostavlja kot pomembni pravni vprašanji (ravnanje inšpektorja s prijavo, za katero meni, da je ni pristojen obravnavati, in posledično procesne pravice vlagatelja takšne vloge), nista pomembni pravni vprašanji po vsebini obravnavane zadeve. Gre za vprašanji, ki se nanašata na razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem oziroma, na kateri je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago besedila 65. člena Zakona o upravnem postopku – ZUP kot tudi določbe prvega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzorstvu – ZIN (kot je to navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe). Inšpekcijski postopki niso postopki, ki se uvedejo na zahtevo stranke. Inšpektor mora v skladu z določbo prvega odstavka 24. člena ZIN obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge zadeve iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih. V okviru teh ukrepov je možen tudi neformalni odstop prijave drugemu organu. Vlagatelj prijave v inšpekcijskih postopkih nima posebnih procesnih pravic. Inšpektor pa v zvezi s prijavo ni dolžan izdati upravnega akta (odločbe ali sklepa), saj pri prijavi ne gre za „klasično“ vlogo v smislu 65. člena ZUP oziroma za predlog vlagatelja za začetek upravnega postopka po 128. členu ZUP, na podlagi katerega se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi vlagatelja. Zaradi takšnih vprašanj pa revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena (enako tudi odločbe Vrhovnega sodišča, npr. X Ips 774/2008, X Ips 414/2009 in X Ips 387/2009).

9. Ker revident z navedenima vprašanjema ni izkazal izpolnitve pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.