Jedro

Ni podana protipravnost, če izvajalec opravlja gradbena dela pri gradnji avtoceste na podlagi dokončnega upravnega akta - gradbenega dovoljenja.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zathevek, ki glasi: "1. Ugotovi se, da sta toženi stranki DARS Ljubljana in P . d.d. motili tožnico v njeni mirni posesti s tem, da sta dne 31.3.2000 odstranili zaščitno ograjo, dne 5.4. in 6.4.2000 pa samovoljno nasuli pesek na delu parcele 1417/15, last tožnice, vpisane pri vl. št. 445 k.o. ....

2. Toženi stranki sta dolžni takoj nazaj postaviti ograjo na parceli 1417/15, odpeljati nasuti material in površino poravnati v stanje pred motitvenim dejanjem.

3. Toženi stranki morata takoj prenehati s kakršnimikoli nadaljnjimi gradbenimi in drugimi protipravnimi deli in posegi na nepremičnini, last tožnice in se tudi v bodoče vzdrževati takih in podobnih posegov v posest tožnice", z a v r n e .

Tožnica je dolžna povrniti prvotoženi stranki pravdne stroške v znesku 119.742,00 SIT v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta prvo in tretjetožena stranka motili tožnico v mirni posesti s tem, da sta 31.3.2000 samovoljno odstranili zaščiteno ograjo dne 5. in 6.4.2000 pa samovoljno nasuli pesek na delu parcele 1417/15 k.o. .... Prvo in tretjetoženi stranki je naložilo, da sta dolžni nazaj postaviti ograjo, odpeljati nasuti material in površino poravnati v stanje pred motitvenim dejanjem ter jima prepovedalo nadaljnje gradbene in druge posege na tožničini parceli ter da sta se dolžni vzdrževati takih in podobnih posegov. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo ter razveljavilo sklep o začasni odredbi zoper drugotoženo stranko. Prvo in tretjetoženi stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 235.500,00 SIT. Tožnici pa je naložilo povrnitev pravdnih stroškov drugotoženi stranki v znesku 7.500,00 SIT.

Zoper obsodilni del sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta prvo in tretjetožena stranka, ki v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter v izpodbijanem delu razveljavi sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tretjetožena stranka navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče ni vabilo na glavno obravnavo dne 20.6.2000. Sporno zaščitno ograjo tožnica ni imela v posesti, saj jo je postavila tretjetožena stranka in se do tega sodišče prve stopnje ni opredelilo. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njeno dejanje samovoljno in protipravno, ker enotno delovno dovoljenje ni dokončno, ker ni bilo vročeno tožnici, saj je to dovoljenje dokončno in pravnomočno, kar dokazuje tožničin predlog za obnovo postopka. Obnova upravnega postopka pa je možna le zoper pravnomočne upravne akte. Sodišče prve stopnje je vezano na pravnomočni akt upravnega organa.

Prvotožena stranka v pritožbi navaja, da njeno dejanje ni protipravno, saj je prvotožena stranka ravnala na podlagi delnega enotnega dovoljenja, ki je upravni akt. Odločba upravnega organa je pravnomočna, ker zoper njo ni pritožbe. V določbah Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Ur. list 35/95) ni določeno, da bi delno enotno gradbeno dovoljenje moralo biti pravnomočno. Vročitev gradbenega oziroma delnega enotnega dovoljenja, ni pogoj za izključitev protipravnosti ravnanja tožene stranke. Po ZGO že začetek postopka za razlastitev izključuje protipravnost. Zakon o stavbnih zemljiščih, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, se pri gradnji avtocest ne uporablja, ker ga nadomešča Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja. Iz istih razlogov je sodišče neupravičeno izdalo začasno odredbo z dne 18.4.2000. Sodišče prve stopnje pa bi moralo odločiti o ugovoru, ki ga je pa prvotožena stranka vložila že pred izdajo prvega sklepa.

Pritožbi sta utemeljeni.

V sporih zaradi motenja posesti je tema obravnavanja začrtana s tožbenim zahtevkom. Poleg vprašanja, ali je bil tožnik pred motenjem posestnik ter vprašanja ali je bila posest res motena in ali je tožena stranka tista, ki je motila posest, je potrebno obravnavati tudi vprašanje ali dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje in ali je to dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna, tedaj taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu, oziroma dejanji in ravnanji, za katera pravni subjekt nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi. Med strankama ostali elementi, ki se ugotavljajo v motenjskih pravdah, razen protipravnosti niso sporni. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je ravnanje prvo in tretjetožne stranke protipravno, ker delno enotno dovoljenje ni dokončno, saj ni bilo vročeno tožnici in da ima tožena stranka na podlagi Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS (Ur. list RS 35/95; v nadaljnjem besedilu Zakon) pravico le, da izvaja pripravljalna dela in da bi bila tožena stranka dolžna ravnati v skladu s čl. 37 Zakona o stavbnih zemljiščih, ki je specialni predpis, so materialnopravno napačne. Vprašanja v zvezi z gradnjo avtocest, določa Zakon, ki izrecno določa, da se postopki pridobitve nepremičnin, enotnega dovoljenja za poseg v prostor in gradnjo vodijo po predpisih s področja razlastitve, urejanja prostora in naselij, graditve objektov, varstva okolja ter drugih predpisov samo, kolikor ta zakon ne določa drugače (čl. 1), kar pomeni, da so določbe navedenega Zakona specialni predpis in se določbe ostalih zakonov uporabljajo le subsidiarno, če Zakon ne določa drugače tako, da so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da je Zakon o stavbnih zemljiščih specialni predpis. Delno enotno dovoljenje št. 350-03-119/96 z dne 24.6.1999 je dokončni posamični akt, s katerim je odločeno o pravici gradnje pododseka avtoceste Lukovica - Šentjakob (prvi odstavek čl. 3 Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS 50/97), saj se objekt lahko začne graditi na podlagi tudi delnega gradbenega dovoljenja (čl. 33 in prvi odstavek čl. 34 Zakona o graditvi objektivov (Ur. list SRS 24/84 in 29/86). Okoliščina, ali je bilo delno gradbeno dovoljenje vročeno tožnici, ne vpliva na dokončnost, ko pa redna pravna sredstva zoper gradbeno dovoljenje niso dovoljena, temveč samo upravni spor. Zakon kot že omenjeno, toženi stranki ne omogoča samo pripravljalnih del, temveč kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja zadostuje že izjava DARS, da je bilo začeto sporazumevanje z lastnikom in dokaz, da je bil sprožen postopek razlastitve (čl. 13 alinea 8 Zakona). Ker sta prvotoženi stranki izvajali gradbena dela na podlagi dokončnega upravnega akta, to je delnega enotnega dovoljenja (gradbenega dovoljenja), v ravnanju prvo in drugotožene stranke ni protipravnosti in samovolje, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Ker je protipravnost eden izmed pogojev za posestno varstvo, te pa kot že omenjeno v konkretnem ni bilo, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku zoper prvo in tretjetoženo stranko. Pritožbama je bilo zaradi tega ugoditi in v ugoditvenem delu sklep sodišča prve stopnje spremeniti in tožbeni zahtevek zoper prvo in tretjetoženo stranko zavrniti (čl. 365 tč. 3 ZPP).

Ker je začasna odredba prenehala s pravnomočnostjo odločitve pritožbenega sodišča, je odpadla potreba, da bi pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi prvotožene stranke zoper izdano začasno odredbo.

Sprememba izpodbijanega sklepa ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnica z zahtevkom ni uspela in mora v posledici tega povtniti prvotoženi pravdne stroške, ki so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 v zvezi s čl. 154 in 155 ZPP. Izrek o stroških pritožbenega postopka in stroških prvotožene stranke je odpadel, ker slednji niso bili priglašeni.