Jedro

Pritožbo zoper sklep o dovolitvi vpisa sprememb v sodni register lahko kakšen od udeležencev postopka vloži tudi na podlagi trditve, da listina, ki je podlaga za odločitev o utemeljenosti predloga za vpis v sodni register, ni bila izdana v predpisanem postopku, čeprav je to lahko tudi razlog za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti vpisa.

Izrek

Pritožba zoper sklep o vpisu razrešitve uprave se zavrne kot neutemeljena in se sklep registrskega sodišča v tem delu potrdi.

Pritožba zoper sklep o vpisu imenovanja nove uprave se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Registrsko sodišče je ugodilo predlogu subjekta vpisa za vpis spremembe uprave in člana nadzornega sveta v sodni register.

Zoper sklep so se pravočasno pritožili vsi trije člani razrešene uprave in predlagali njegovo spremembo ali razveljavitev. Navedli so, da imajo interes za pritožbo zaradi varstva svojih pravic iz pogodb o zaposlitvi. Po njihovem mnenju član nadzornega sveta B. B. ne bi smel sodelovati pri odločanju nadzornega sveta o razrešitvi prejšnje uprave, ker je bilo predvideno, da bo postal član nove uprave in je šlo torej za zadevo, ki se je nanašala nanj. Brez njegovega glasu pa bi bila dva glasova za in dva proti razrešitvi uprave, tako da predlog za razrešitev ne bi bil izglasovan. Zato sploh ne bi moglo priti do glasovanja o predlogu za imenovanje nove uprave. Pri odločanju o imenovanju nove uprave pa nadzorni svet ni bil več sklepčen. Ker je B. B. zapustil sejo, so na njej ostali samo še štirje člani, kar je manj od polovice članov devetčlanskega nadzornega sveta. Postavitev B. B. za člana uprave je tudi v nasprotju z načelom nezdružljivosti funkcij v upravi in nadzornem svetu.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je odgovoril, da pritožba ni dopustna, ker ni vložena iz pritožbenih razlogov, ampak iz razlogov, iz katerih se vloži tožba na ničnost vpisa po 41. členu ZSR. Podredno pa je odgovoril, da pritožba ni utemeljena in predlagal, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Po določbi 1. odst. 34. člena ZSR registrsko sodišče ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Med njimi je v 3. točki navedene zakonske določbe predpisano, da je pogoj za ugoditev predlogu za vpis, da so bile listine, na podlagi katerih je vpis predlagan, izdane v predpisanem postopku. Če se že v postopku odločanja o dovolitvi vpisa v sodni register pojavi dvom v zakonitost postopka izdaje listin, ki so podlaga za vpis, mora registrsko sodišče to vprašanje razrešiti in ugotoviti, ali je pogoj iz 3. točke 1. odst. 34. člena ZSR za ugoditev zahtevku za vpis v sodni register izpolnjen. Če kateri od udeležencev misli, da temu ni tako, se gotovo lahko pritoži zoper sklep o dovolitvi vpisa in ga izpodbija zato, ker (po njegovem mnenju) eden od zakonskih pogojev za izdajo sklepa o dovolitvi vpisa ni bil izpolnjen. To vprašanje pa se glede na to, da se udeleženci, ki niso sodelovali v postopku vpisa na prvi stopnji, lahko pritožijo zoper sklep o dovolitvi vpisa (1. odst. 36. člena ZSR), lahko pojavi tudi šele v pritožbenem postopku. Če se v postopku vpisa to vprašanje ne pojavi, pa je po določbi 41. člena ZSR dana tistim, ki imajo pravni interes, možnost, da iz istega razloga s tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa izpodbijajo sam vpis v sodni register. Tožba je torej v takem primeru dodatno, neke vrste izredno pravno sredstvo v postopku vpisa v sodni register. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba v tem pogledu dovoljena.

Zoper sklep o vpisu v sodni register se lahko po določbi 1. odst. 36. člena ZSR pritoži vsak, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes. Udeleženci menijo, da so z izpodbijanim sklepom prizadete njihove pravice iz pogodb o zaposlitvi. Zato je njihova pritožba tudi v tem pogledu dovoljena, vendar samo v tistem delu, s katerim pritožniki izpodbijajo sklep o vpisu njihove razrešitve kot članov uprave v sodni register (razlogi za nedovoljenost pritožbe v drugem delu bodo navedeni v nadaljevanju).

Pritožba pa v tem delu ni utemeljena.

Iz listin v spisu sledi, da ima predlagatelj 9-članski nadzorni svet (1. odst. 25. člena statuta), ki je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov (1. odst. 29. člena statuta in 1. odst. 271. člena ZGD). Iz različnih razlogov je bilo v nadzornem svetu predlagatelja samo še pet članov, ker je štirim potekel mandat. To pomeni, da je nadzorni svet lahko odločal, vendar samo, če je bilo na seji navzočih vseh pet članov. Ta pogoj je bil pri odločanju o razrešitvi uprave izpolnjen, kar med udeleženci tega postopka niti ni sporno.

Pritožniki pa trdijo, da glede na določbo 4. odst. 271. člena ZGD pri odločanju o razrešitvi uprave ne bi smel sodelovati član nadzornega sveta B. B., češ da je že pri tem odločanju šlo za zadevo, ki se nanaša nanj. Po razrešitvi stare uprave je bila namreč na dnevnem redu izvolitev nove uprave; po že vnaprej pripravljenem predlogu pa naj bi bilo določeno, da bo za predsednika kandidiral B. B.. Samo dejstvo, da je bilo že vnaprej določeno, da bo za predsednika nove uprave kandidiral B. B., po prepričanju pritožbenega sodišča še ne zadošča za zaključek, da je odločanje o razrešitvi uprave zadeva, ki se nanaša nanj v tem smislu, da ne bi smel odločati o razrešitvi uprave. Nadzorni svet je namreč upravo razrešil iz krivdnih razlogov, ki jim doslej nihče ni oporekal. Samo v primeru, če bi bila podana trditev (ki pa ni bila podana), da je edini ali vsaj najpomembnejši razlog za zamenjavo uprave ta, da mesto njenega predsednika ali člana prevzame član nadzornega sveta, bi bil lahko podan razlog, da bi bil ta član nadzornega sveta izločen že pri odločanju o razrešitvi uprave. Za nadaljnje dokazovanje take trditve (če bi bila podana) pa bi bilo seveda nujno zatrjevanje in dokazovanje, da krivdni razlogi za razrešitev uprave niso bili podani, česar pa pritožniki tudi ne zatrjujejo. Ob obstoju krivdnih razlogov je namreč nemogoče trditi, da je bistveni razlog za razrešitev uprave v tem, da mesto njenega predsednika ali člana prevzame kdorkoli drug, pa čeprav član nadzornega sveta. To pa pomeni, da razloga za izločitev člana nadzornega sveta B. B. pri odločanju o razrešitvi uprave po 4. odst. 271. člena ZGD ni bilo in da je bil postopek odločanja o tem vprašanju izveden pravilno.

Z razrešitvijo uprave je njenim članom funkcija prenehala. Z imenovanjem članov nove uprave torej njihove pravice (iz pogodb o zaposlitvi) ne morejo biti več prizadete. Zato nimajo več pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o vpisu novih članov v sodni register iz razlogov, ki bi bili lahko podani v postopku imenovanja nove uprave (niti glede vprašanja združljivosti funkcije člana uprave in nadzornega sveta niti glede vprašanja pravilnosti postopka odločanja o imenovanju nove uprave). Pritožbeno sodišče se zato v pravilnost in zakonitost tega dela postopka ni moglo spuščati.

Pritožniki v pritožbi niso navedli, kaj naj bi bilo narobe v postopku vpisa nove članice nadzornega sveta v sodni register, pritožbeno sodišče pa pri preizkusu tega dela sklepa registrskega sodišča ni našlo nobenega upoštevnega pritožbenega razloga.

Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče druge stopnje skladno z določbo 2. točke 39. člena ZSR neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo z njo napadeni sklep registrskega sodišča, v delu, v katerem je ugotovilo, da ni dovoljena, pa jo je na podlagi določbe 1. točke 39. člena ZSR zavrglo.