Jedro

V kolektivnem delovnem sporu je opredelitev nasprotnega udeleženca bistvena sestavina predloga. Ker predlog predlagatelja tudi po popravi vloge, ki jo je sodišče naložilo predlagatelju, ni vseboval navedbe nasprotnega udeleženca, ga je bilo potrebno na podlagi določila 5. odstavka 108. člena ZPP zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 19. 12. 2013, s katerim je predlog predlagatelja zavrglo.

Predlagatelj vlaga pritožbo zoper sklep in navaja, da ga izpodbija v celoti. Po oceni predlagatelja je predlog zavržen nezakonito in protiustavno. Predlog je bil pripravljen, popravljen in dopolnjen ter obrazložen v zadostni meri za nadaljevanje postopka. ZPP v 272. členu določa, da ima predsednik senata pravico izdajati sklepe 270. člena ZPP le v primerih, če gre za nadaljevanje postopka. V predmetnem sporu gre za naravo stvari, o kateri je možno odločati šele v nadaljnjem postopku. Sklep o zavrženju je bil sprejet brez nadaljnjega postopka, ki bi ga predsednik senata bil dolžan izvesti. ZPP v 273. in 274. členu ne ureja zavrženje predloga. V predlogu je jasno obrazloženo, zakaj predlog nima ene od bistvenih sestavin tožbe (nasprotnega udeleženca) in to je na osnovi ZDSS-1 dopustno in zakonito, saj je delovno in socialno sodišče pristojno za odločanje o veljavnih kolektivnih pogodbah, predlagatelj pa v predlogu zahteva razveljavitev dela le-te zaradi širšega učinka na njegove člane, kljub temu, da ni niti stranka niti podpisnik kolektivne pogodbe in zato ni nasprotnega udeleženca. Izpodbijani sklep je protiustaven, saj je s 23. členom Ustave Republike Slovenije zagotovljeno, da lahko o pravicah in dolžnostih sodi le sodnik, ki pa mora biti na podlagi določil 125. člena Ustave Republike Slovenije neodvisen, pri čemer je ob sprejemanju sklepa sodnik le sledil sklepu strokovne sodelavke. Predlagatelj predlaga pritožbenemu sodišču razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti in na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj dne 25. 10. 2013 na sodišče vložil predlog, kot je navedel „zaradi kršenja pravic civilnih oseb, zaposlenih v Slovenski vojski pri njihovi prevedbi in premestitvi v plačno lestvico ob uvedbi novega plačnega sistema“. Ker predlog ni bil primeren za obravnavanje je sodišče izdalo sklep z dne 22. 11. 2013, s katerim je predlagatelja pozvalo, da mora v roku 8 dni od prejema sklepa predlog popraviti in dopolniti tako, da: - opredeli nasprotnega udeleženca, - določno in jasno opredeli I. točko zahtevka, - dopolni navedbe, na katere opira predlog, ter tako popravljeni in dopolnjeni predlog predloži sodišču v dveh izvodih. Sodišče je predlagatelja tudi izrecno opozorilo, da v kolikor ne bo prejelo popravljenega in dopolnjenega predloga, bo predlog predlagatelja zavrglo. V nadaljevanju je predlagatelj podal popravo in dopolnitev predloga 6. 12. 2013, pri čemer tudi v popravljenem predlogu ni navedel, kdo je nasprotni udeleženec.

Bistvena sestavina tožbe po ZPP oziroma predloga v kolektivnem sporu je navedba strank, v konkretnem primeru predlagatelja in nasprotnega udeleženca. Tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 s sprem. - ZDSS-1) v 44. členu določa, da se postopek začne na predlog, pri čemer se za predlog smiselno uporabljajo določbe ZPP o tožbi in odgovoru na tožbo, če ni s tem zakonom drugače določeno. ZDSS-1 v 45. členu tudi določa, kdo je udeleženec in sicer je to predlagatelj postopka in nasprotni udeleženec: - predlagatelj, torej oseba, organ ali združenje, ki postopek začne in nasprotni udeleženec, to je tisti proti kateremu je predlog vložen (1. odstavek); - udeleženci, torej osebe, organi in združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča, pod pogoji, ki jih določa ta zakon (2. odstavek); - osebe, organi in združenja, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka (3. odstavek).

Glede na navedeno je torej opredelitev nasprotnega udeleženca bistvena sestavina predloga, kar posledično pomeni, da je sodišče pravilno predlog brez navedbe nasprotnega udeleženca na podlagi določil 5. odstavka 108. člena ZPP zavrglo.

Predlagatelj si zmotno razlaga določila 272. člena ZPP in 273. člena ZPP, ki sicer urejajo predhoden preizkus tožbe. Ni se mogoče strinjati s stališčem, da bi sodišče moralo izvesti še nadaljnji postopek, kot to določa 227. člen ZPP, saj ne gre za vprašanja, v katerih je mogoče po naravi stvari odločiti šele v nadaljnjem postopku. ZPP v 2. odstavku 270. člena tudi določa, da opravila iz 18. točke 270. člena ZPP (ukrepi za popravo vlog) lahko opravlja strokovni sodelavec.

Sodišče tudi ni kršilo 23. člena Ustave Republike Slovenije, ki sicer ureja pravico do sodnega varstva. Tožnik neutemeljeno navaja, da ni odločal neodvisni sodnik, ker je le „prepisal“ odločitev strokovnega sodelavca iz sklepa o popravi predloga. Kot že predhodno navedeno, po določilih 18. točke 1. odstavka 270. člena ZPP v povezavi z 2. odstavkom 270. člena ZPP, lahko strokovni sodelavec samostojno odloča o ukrepih za popravo vlog. Sodnik pa je v nadaljevanju izdal sklep o zavrženju predloga v okviru svojih zakonskih pooblastil (5. odstavek 108. člena ZPP).

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.