Jedro

Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je enakomerno in istočasno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika z navadnimi terjatvami. V okviru začetega postopka osebnega stečaja pa je dolžniku omogočena sanacija njegovega insolventnega stanja z izvedbo postopka za odpust obveznosti ob predpostavki, da dolžnik resno in odgovorno ter aktivno deluje v prizadevanju pridobitve sredstev za poplačilo njegovih upnikov v času trajanja preizkusne dobe. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne more predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil dolžnikov predlog že pravnomočno zavrnjen. O odpustu teh obveznosti je bilo torej že pravnomočno odločeno, dolžnica pa je zapravila zakonsko možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.

Ker pritožnica ni izpodbijala ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se pretežni del njenih obveznosti nanaša na terjatve, glede katerih je sodišče že v postopku St 1507/2010 zavrnilo njen predlog za odpust obveznosti in da nima nobenega premoženja, pritožnica ne bo mogla doseči zgoraj opisanega namena izvedbe postopka osebnega stečaja (niti delnega poplačila upnikov niti odprave insolventnosti). To pa pomeni, da nima pravnega interesa za (ponovno) izvedbo postopka osebnega stečaja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče dolžničin predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnico zavrglo.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica, uveljavljala pa je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se nad njo začne postopek osebnega stečaja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica izrecno pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da se je zoper njo vodil postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 1507/2010, ki je bil pravnomočno končan 28. 2. 2012 kot neresnična pa se je izkazala pritožbena trditev, da v navedenem postopku osebnega stečaja še ni bilo odločeno o njenem predlogu za odpust obveznosti, za kar predlaga tudi vpogled v izpis AJPES-a. Prav iz spletnih strani AJPES-a pa izhaja, da je sodišče s sklepom z dne 22. 3. 2011 začelo postopek odpusta obveznosti dolžnici, po ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti pa je s sklepom z dne 11. 10. 2011 njegovemu ugovoru sodišče ugodilo, postopek odpusta obveznosti ustavilo, sklep o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 22. 3. 2011 razveljavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Pritožnica torej s pritožbo ni uspela izpodbiti ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je sodišče v postopku osebnega stečaja, ki se je vodil pod opr. št. St 1507/2010, postopek za odpust obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Nosilni pritožbeni razlog se je torej izkazal kot neutemeljen.

Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je enakomerno in istočasno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika z navadnimi terjatvami (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). V okviru začetega postopka osebnega stečaja pa je dolžniku omogočena sanacija njegovega insolventnega stanja z izvedbo postopka za odpust obveznosti (398. do 404. člen ZFPPIPP) ob predpostavki, da dolžnik resno in odgovorno ter aktivno deluje v prizadevanju pridobitve sredstev za poplačilo njegovih upnikov v času trajanja preizkusne dobe. Materialnopravno pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da dolžnik ne more predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil dolžnikov predlog že pravnomočno zavrnjen. O odpustu teh obveznosti je bilo torej že pravnomočno odločeno, dolžnica pa je zapravila zakonsko možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.

Ker pritožnica ni izpodbijala ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se pretežni del njenih obveznosti nanaša na terjatve, glede katerih je sodišče že v postopku St 1507/2010 zavrnilo njen predlog za odpust obveznosti in da nima nobenega premoženja, pritožnica ne bo mogla doseči zgoraj opisanega namena izvedbe postopka osebnega stečaja (niti delnega poplačila upnikov niti odprave insolventnosti).

Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da pritožnica nima pravnega interesa za (ponovno) izvedbo postopka osebnega stečaja. Posledično je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njenega predloga za začetek postopka osebnega stečaja, temelječa na prvem odstavku 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).