Jedro

Zgolj okoliščina, ki jo navaja zagovornica, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu že večkrat odločalo v kazenskih postopkih zoper obdolženca, pa sama po sebi ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti tega sodišča kot celote, saj je pri tem potrebno upoštevati, da so sodniki pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu je v teku kazenski postopek zoper obdolženega A.P. zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zagovornica obdolženca je na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) dne 27. 5. 2019 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti na Okrajno sodišče v Mariboru. V predlogu navaja, da je obdolžencu kršena pravica do nepristranskega sojenja, ker je krajevno in stvarno pristojno sodišče v Slovenj Gradcu zoper obdolženca v preteklosti že večkrat vodilo sodne postopke, v obravnavanem primeru pa sodeluje tudi tožilka, ki ga je zaradi istovrstnega kaznivega dejanja že obravnavala v preteklosti. V podkrepitev svojih navedb še navaja, da je bil kazenski postopek, ki se je vodil zoper obdolženca pod opr. št. II K 24838/2018, iz razloga zagotovitve nepristranskega sojenja, odstopljen v reševanje sodišču v Mariboru, ti razlogi pa se v parih mesecih niso spremenili in so še vedno podani isti razlogi, ki vzbujajo dvom v nepristransko sojenje.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka oziroma drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

5. Zagovornica v svojem predlogu izraža dvom v nepristranskost sodnikov Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, ker je slednje zoper obdolženca že vodilo več kazenskih postopkov ter se pri tem sklicuje na to, da je bila krajevna pristojnost iz tega razloga zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja v drugi kazenski zadevi, ki se je vodila zoper obdolženca pod opr. št. II K 24838/2018, prenesena na Okrožno sodišče v Mariboru, enaki razlogi pa obstojijo tudi v obravnavanem primeru. S takšnim stališčem se ni mogoče strinjati. Pritožbeno sodišče namreč po vpogledu v kazenski spis Okrožnega sodišča v Mariboru II K 24838/2018 ugotavlja, da je Višje sodišče v Mariboru v tej kazenski zadevi s sklepom I Kr 24838/2018 z dne 29. 10. 2018 preneslo krajevno pristojnost na Okrožno sodišče v Mariboru iz povsem drugih razlogov, kot to v predlogu navaja zagovornica. Iz navedenega sklepa izhaja, da so bili v tej zadevi podani pravni in stvarni razlogi, ker je bila v tej kazenski zadevi predsednica senata, ki je reševala zadevo, izločena, ostali sodniki, ki so z letnim razporedom dela razporejeni na kazenski oddelek, pa v tej zadevi niso mogli odločati, saj so pred izločitvijo dokazov sodelovali pri reševanju zadeve, bodisi kot preiskovalni sodnik, bodisi kot člani zunajobravnavnega senata, in so se tako seznanili z dokazi, ki so bili izločeni iz spisa, pri tem pa ni bilo mogoče zagotoviti drugega sodnika, ki bi lahko takoj pristopil k obravnavanju zadeve, saj gre za priporno zadevo, ki zahteva takojšnje postopanje in dobro poznavanje kazenske zakonodaje, česar ni mogoče zagotoviti z dodelitvijo zadeve sodnikom, ki so razporejeni na civilno področje. Zagovornica se tako povsem neutemeljeno sklicuje na razloge, zaradi katerih je Višje sodišče v Mariboru za odločanje v kazenski zadevi II K 24838/2018 določilo drugo krajevno pristojno sodišče, ki sicer v obravnavanem primeru niti niso podani, zagovornica pa tudi konkretni predlog za prenos pristojnosti utemeljuje z drugimi, povsem neprimerljivimi razlogi.

6. Zagovornica tudi ne navaja kakih drugih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na pristransko odločanje sodnikov Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu. Pomemben element pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP in prvega odstavka 23. člena Ustave RS je tudi zahteva, da se mora nepristranskost odražati navzven. Za presojo videza nepristranskosti je odločilno, ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča. Zgolj okoliščina, ki jo navaja zagovornica, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu že večkrat odločalo v kazenskih postopkih zoper obdolženca, pa sama po sebi ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti tega sodišča kot celote, saj je pri tem potrebno upoštevati, da so sodniki pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne. Zato tako pavšalno navajanje zagovornice, da na sodečem sodišču ni zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temelji na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost tega sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

7. Glede na navedeno tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti ni podan, zato je Višje sodišče v Mariboru predlog zagovornice obdolženca zavrnilo kot neutemeljen.