Jedro

Tožnica ugovora, da predmetna nepremičnina ne spada v funkcionalno enoto SO 3.1, ni uveljavljala v postopku pred izdajo upravnega akta, čeprav jo je toženka z dopisom z dne 20. 1. 2012 s to ugotovitvijo izrecno seznanila, uveljavljala pa ga ni niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničin zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za prizidavo stanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 2418 k.o. …. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da obravnavana nepremičnina spada v enoto naselja SO 3.1 (enota naselja Nova Gorica SO, funkcionalna enota SO 3), v kateri je med drugim dovoljeno zapolnjevanje vrzeli v že vzpostavljenih stavbnih nizih. Pri tem se sklicuje na Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na mestnem območju Nove Gorice (Uradne objave v časopisu Oko, št. 1/2000 in naslednje, v nadaljevanju PUP). Ugotovil je, da obravnavani objekt ne zapolnjuje vrzeli v že vzpostavljenem stavbnem nizu, ampak izstopa iz niza proti občinski cesti in da bo stanovanjska stavba imela dve stanovanjski enoti z ločenima vhodoma, kar pomeni, da ne bo več enostanovanjska, temveč dvostanovanjska.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da predmetna nepremičnina ne spada v urejevalno enoto SO 3.1, pač pa v urejevalno enoto SO 3/4.1 in našteje, kaj po katalogu urejevalnih določil in režimov sodi v navedeno enoto. Meni, da je v navedeni urejevalni enoti predvidena gradnja dopustna. Pri tem se sklicuje tudi na 22. člen PUP. V zvezi z ugotovitvijo toženke, da stavba po predvidenem posegu ne bo več enostanovanjska, pač pa dvostanovanjska, se sklicuje na Priročnik pogojev za izvajanje posegov v prostor, ki določa, da se na obstoječih stavbnih zemljiščih načeloma možni vsi tisti posegi v prostor, ki služijo razvoju naselij in izboljševanju bivalnih in delovnih pogojev v njih. Meni, da to pomeni, da je predvidena prizidava dopustna. Poleg tega v PUP ni prepovedi za takšno dozidavo, ki bi imela za posledico delno spremembo razporeditve notranjih prostorov obstoječega objekta. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sporno, ali je pravilna ugotovitev toženke, na kateri odločitev temelji, da obravnavana nepremičnina spada v enoto naselja Solkan (SO), funkcionalno enoto SO 3, prostorsko enoto SO 3.1., kjer posebna merila (36. člen PUP) dovoljujejo razširitev pokopališča in zapolnjevanje vrzeli v že vzpostavljenih stavbnih nizih.

Po vpogledu upravnih spisov sodišče ugotavlja, da tožnica ugovora, da predmetna nepremičnina ne spada v funkcionalno enoto SO 3.1, ni uveljavljala v postopku pred izdajo upravnega akta, čeprav jo je toženka z dopisom z dne 20. 1. 2012 s to ugotovitvijo izrecno seznanila, uveljavljala pa ga ni niti v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

Nasprotno, v pritožbi je na strani 4 celo izrecno navedla, da se njena parcela nahaja v območju prostorske enote SO 3.1. Tožbena navedba, da je ta ugovor uveljavljala že ves čas postopka, tudi v pritožbi, je zato neresnična.

Zato gre po presoji sodišča za nedovoljeno tožbeno novoto. V upravnem sporu namreč stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so to možnost imele v postopku pred izdajo izpodbijanega akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze le, če jih upravičeno ni mogel predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

Ne glede na navedeno pa sodišče pripominja, da ugotovitev, da predmetna nepremičnina spada v funkcionalno enoto SO 3.1, izhaja tudi iz izseka iz PUP, ki se nahaja v upravnih spisih.

Ker se sodišče strinja z ugotovitvijo toženke, da predvidena gradnja ni v skladu s posebnimi pogoji iz 36. člena PUP, saj se z njo ne zapolnjuje vrzel v že vzpostavljenem stavbnem nizu, je odločitev toženke že iz tega razloga pravilna in na zakonu utemeljena. Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na ugotovitev toženke, da bo spremenjena namembnost stavbe iz enostanovanjske v dvostanovanjsko, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Sodišče jih zato ni preizkušalo.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navajata tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.