Posredovanje podatkov o absentizmu delodajalcu

Datum

12.02.2025

Številka

07120-1/2025/35

Kategorije

Anonimizacija/psevdonimizacija, Zdravstveni osebni podatki, Delovna razmerja

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 3. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je dopustno, da ZZZS na podlagi podatkov v sistemu elektronskega bolniškega lista (eBOL), delodajalcem na njihovo zaprosilo posreduje anonimizirane podatke o absentizmu (število izgubljenih delovnih dni, število primerov, število oseb, razlogi za zadržanost z dela), in sicer tudi s podatki po poglavjih diagnoz, kategorijah diagnoz in diagnozah. Podatki so za delodajalce pomembni zaradi zaznavanja problematike absentizma ter njenega obvladovanja s primernimi ukrepi pri delodajalcu.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Splošne uredbe (EU) o varstvu podatkov (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Glede posredovanja zbirnih statistik odsotnosti z dela z vključenimi diagnozami, ni možen univerzalen in enoznačen odgovor, ker je vprašanje, ali je nek paket statističnih podatkov (dovolj) anonimiziran ali pa je le psevdonimiziran, odvisen od vsakega konkretnega primera posebej, zlasti ob upoštevanju naslednjih relevantnih okoliščin:

-raven konkretnosti opredelitve diagnoz,

-obdobje, ki je zajeto v statistiko,

-število odsotnosti po posameznih kazalnikih,

-skupno število zaposlenih,

-vrsta analiz in prikazov,

-raven generalizacije in

-posebne okoliščine (npr. redke bolezni).

Posredovanje anonimiziranih podatkov delodajalcem je torej dopustno, vendar se je treba pri pripravi oziroma pred posredovanjem prepričati, da so res podatki absolutno anonimizirani.

O b r a z l o ž i t e v:

Če na strani delodajalca obstaja možnost, da se na podlagi posredovanih podatkov diagnoza (ali skupina specifičnih diagnoz) posredno poveže s točno določenim delavcem, ne gre za anonimizirane podatke, pač pa le za psevdonimizirane (nepopolno »anonimizirane«) podatke. Ker delodajalec do konkretnih zdravstvenih podatkov ni upravičen (razen v posebnih zakonskih primerih), pridobitev nepopolno »anonimizirane« statistike ni dopustna.

Ker je doseganje popolne anonimizacije v vsakem konkretnem primeru odvisno od velikega števila spremenljivk, ni možno postaviti absolutnega pravila, kako je treba ravnati v vaših primerih. Poleg tega se IP do konkretnih obdelav osebnih podatkov lahko dokončno opredeljuje le v nadzornih postopkih.

Morda so vam lahko v pomoč smernice EDPB o psevdonimizaciji:

https://www.ip-rs.si/novice/psevdonimizacija-podatkov-nove-smernice-evropskega-odbora-za-varstvo-podatkov-1737099607

in mnenje EDPB o anonimizacijskih tehnikah:

https://ec.europa.eu/justice/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2014/wp216_sl.pdf.

Lepo pozdravljeni,

Pripravil: dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik informacijska pooblaščenka