Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilo prekluzivnega roka za prijavo terjatev (5. odstavek 296. člena ZFPIPP), ki velja v primeru stečaja pravne osebe, za postopek osebnega stečaja ne velja (3. tč. 2. odstavka 383. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da lahko upnik prijavi terjatev kadarkoli med postopkom osebnega stečaja (naknadno prijavljene terjatve pa se preizkušajo vsake pol leta).
Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, po kateri je toženka dolžna plačati tožniku 2300 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2000 EUR od 25. 10. 2013 do plačila in od 300 EUR od 13. 10. 2014 do plačila. Odločeno je še, da je toženka dolžna tožniku povrniti 336,50 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.
2. Zoper to zamudno sodbo se pritožuje stečajni upravitelj toženke in navaja, da je bil nad njo na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2374/2014 z dne 27.5.2014 začet postopek osebnega stečaja, zaradi česar bi moral biti pravdni postopek prekinjen, upnik pa bo lahko svojo terjatev uveljavljal po pravilih stečajnega postopka. Ker pa je tožnik tožbo vložil že po začetku postopka osebnega stečaja, bi moralo sodišče po mnenju pritožnika tožbo zavreči. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev zamudne sodbe in ugotovitev prekinitve postopka oziroma zavrženje tožbe.
3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.
5. V skladu z določilom 1. odst. 296. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da vsi upniki stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih (navadnih) terjatev do stečajnega dolžnika samo v stečajnem postopku (načelo koncentracije), hkrati in v enakih deležih (1. odst. 382. čl. ZFPPIPP).
6. Kot izhaja iz pritožbe, je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2374/2014 z dne 27. 5. 2014 (sklep v prilogi B1) nad toženko začet postopek osebnega stečaja. Tožnik (upnik) pa je tožbo za plačilo terjatve vložil 13. 10. 2014, torej po začetku postopka osebnega stečaja. Ker mora upnik, kot že navedeno, svojo terjatev uveljaviti s prijavo v postopku osebnega stečaja, je tožbo dopustno vložiti šele potem, ko je taka terjatev prerekana ter je upnik napoten na vložitev tožbe. Ker torej še ni razjasnjeno, ali upnik svojo terjatev pravilno uveljavlja, od povedanega pa je odvisen tudi njegov pravni interes za tožbo, je bilo treba ugoditi pritožbi in izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku).
7. Pritožbeno sodišče tožbe ni zavrglo kljub temu, da je bila vložena že po začetku stečajnega postopka nad dolžnico. Pravilo prekluzivnega roka za prijavo terjatev (5. odst. 296. čl. ZFPIPP), ki velja v primeru stečaja pravne osebe, za postopek osebnega stečaja ne velja (3. tč. 2. odst. 383. čl. ZFPPIPP), kar pomeni, da lahko upnik prijavi terjatev kadarkoli med postopkom osebnega stečaja (naknadno prijavljene terjatve pa se preizkušajo vsake pol leta).