Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pooblaščenec nasprotnega udeleženca je obvestilo o pošiljki nesporno prejel 11. 8. 2025, torej med poletnim poslovanjem sodišča. Pošiljka je bila nato vržena v njegov nabiralnik, vendar pa mu ob pomanjkanju jasnih obvestil ni mogoče šteti v škodo, če je štel, da rok za vročitev med sodnimi počitnicami ni tekel. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno in jo po izpeljanem postopku s pritožbo (vročanje v odgovor) predložiti v odločanje sodišču druge stopnje.
I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II.Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca A. A. kot prepozno.
2.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki sklep izpodbija v celoti in uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je bila pritožba vložena pravočasno. Sklep je obremenjen s kršitvama iz 15. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), saj iz obrazložitve sklepa ni mogoče razbrati, kdaj sodišče šteje, da je bil sklep z dne 25. 7. 2025 nasprotnemu udeležencu vročen niti ni mogoče razbrati, kdaj naj bi bil sklep puščen v poštnem nabiralniku pooblaščenca. Listine so bile vročene tekom sodnih počitnic, ko sodišča odločajo samo o nujnih zadevah. Ker zadeva nasprotnega udeleženca ne spada pod nujne zadeve, v njegovem primeru roki za vročitev med sodnimi počitnicami niso tekli in je pritožbo vložil pravočasno. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Neutemeljena je pritožbena navedba, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, kdaj je sodišče štelo, da je bil sklep z dne 25. 7. 2025 nasprotnemu udeležencu vročen. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu navedlo: da je bilo poštno pisanje vročeno v skladu z 142 člena ZPP; da je bilo dne 11. 8. 2025 v poštnem predalčniku pooblaščenca puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se nahaja omenjeno sodno pisanje ter rok 15 dni, v katerem je dolžan pisanje dvigniti; ker pooblaščenec sodnega pisanja v roku 15 dni ni dvignil, je bil sklep z dne 25. 7. 2025 dne 27. 8. 2025 puščen v nabiralniku pooblaščenca. Sodišče prve stopnje je štelo, da se je rok za dvig pisanja oziroma za nastop vročitve fikcije iztekel 26. 8. 2025, tridesetdnevni rok za pritožbo pa 25. 9. 2025. Posledično je pritožbo, vloženo 26. 9. 2025, štelo za prepozno. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka tako ni podana.
6.Sodišče prve stopnje je torej štelo, da je rok za prevzem pošiljke začel teči že med sodnimi počitnicami, potem ko je bilo 11. 8. 2025 v poštnem predalčniku pooblaščenca nasprotnega udeleženca puščeno obvestilo o sodni pošiljki. Nasprotni udeleženec v zvezi s tem navaja, da v času sodnih počitnic sodišča odločajo samo v nujnih zadevah, da njegova zadeva ne spada med nujne in roki za vročitev v času sodnih počitnic niso tekli.
7.Predmetna zadeva v skladu s 83. členom Zakona o sodiščih (ZS) ni nujna zadeva. Sodišča lahko v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZS v času poletnega poslovanja odločajo tudi o zadevah, ki niso nujne v skladu s tretjim odstavkom (nenujne zadeve). V teh zadevah procesni roki ne tečejo. Če je sodno pisanje v nenujni zadevi vročeno v času poletnega poslovanja, začne procesni rok teči prvi naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži sodnemu pisanju.
8.Procesni roki po ZS torej začnejo teči naslednji dan, ko se izteče poletno poslovanje. Zahtevano tipsko opozorilo, ki ga sodišča pošiljajo na podlagi četrtega odstavka 83. člena ZS, nasprotnemu udeležencu, kot izhaja iz podatkov spisa, ni bilo poslano, in je sodišče štelo, da je fikcija vročitve nastopila že po izteku sodnih počitnic. Vrhovno sodišče RS je v sklepu II Ips 9/2024 navedlo (sicer za primer fikcije vročitve med sodnimi počitnicami), da bi tudi, če bi bilo sodnemu pisanju priloženo obvestilo iz četrtega odstavka 83. člena ZS, to stranko še vedno pustilo v dvomu, kdaj začne teči rok za pravno sredstvo. Če je namreč tudi 15-dnevni rok iz četrtega odstavka 142. člena ZPP procesni rok, potem tudi ta po četrtem odstavku 83. člena ZS med poletnim poslovanjem ne teče. To pomeni, da v takem primeru rok za pravno sredstvo začne teči šele, ko se po poletnem poslovanju (15. avgusta) izteče ves 15-dnevni rok za prevzem pošiljke. Če pa rok iz četrtega odstavka 142. člena ZPP ni procesni rok, potem teče tudi med poletnim poslovanjem. Tega dvoma tudi opozorilo iz četrtega odstavka 83. člena ZS ne odpravi in stranko pušča v dvomu. Posledice take napake pa prizadenejo strankino pravico do sodelovanja v postopku.
9.Pooblaščenec nasprotnega udeleženca je obvestilo o pošiljki nesporno prejel 11. 8. 2025, torej med poletnim poslovanjem sodišča. Pošiljka je bila nato vržena v njegov nabiralnik, vendar pa mu ob pomanjkanju jasnih obvestil ni mogoče šteti v škodo, če je štel, da rok za vročitev med sodnimi počitnicami ni tekel. To pa pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je bila pritožba vložena pravočasno in jo po izpeljanem postopku s pritožbo (vročanje v odgovor) predložiti v odločanje sodišču druge stopnje. Sodišče druge stopnje je zato izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
10.Ob upoštevanju prostega preudarka v skladu z drugim odstavkom 55. člena ZNP-1 nosi predlagateljica, katere odgovor na pritožbo ni bil potreben in v pritožbenem postopku tudi ni uspela, sama svoje stroške pritožbenega postopka.
-------------------------------
1A. A. je nasprotni udeleženec po predlogu predlagateljice B. B., zaradi zvišanja preživnine, in predlagatelj po predlogu zaradi znižanja preživnine zoper nasprotno udeleženko B. B. Zaradi jasnosti sodišče druge stopnje v nadaljevanju A. A. označuje kot nasprotnega udeleženca, B. B. pa kot predlagateljico.
2Po ZS, veljavnem v času odločanja sodišča prve stopnje, ki se uporablja do 31. 12. 2026, v nasprotju s predhodno določbo 83. člena ZS, po kateri so bile nujne tudi nepravdne zadeve v zvezi z vzgojo in varstvom otrok ter preživninskimi obveznostmi, ki izhajajo iz zakona, primerjaj 83. člen ZS.