Jedro

Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).

Izrek

Pritožba upnika se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se šteje upnikov predlog za izvršbo za umaknjenega. Proti tej odločitvi se je upnik pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožba ni utemeljena. Mnenje pritožbe, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je pri odločanju uporabilo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), namesto da bi pravilno uporabilo določila Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), je zmotno. Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. list RS, št. 5/98) je bil sprejet 17.7. 1998, veljati pa je začel 90 dni po objavi v Uradnem listu, to je 15. 10. 1998. Upnik je svoj izvršilni predlog vložil 13. 10. 1998. Ker citirani zakon v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih pri sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesni zakon,je potrebno določbo II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določila ZIZ-a uporabljajo od 15. 10. 1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oziroma prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in naslednje). Zaradi takšnega tolmačenja določila 300. čl. ZIZ je zakonodajalec sodiščem naložil tudi obveznost, da stranke postopkov, ki so že v teku po prej veljavni zakonodaji, poučijo o pravicah in dolžnosti v skladu z novim zakonom. Zaradi številnih problemov, ki so nastali z uveljavitvijo novega zakona, ki je precej strožji v primerjavi z ZIP-om, so si sodišča pri tolmačenju prej omenjenega določila izoblikovala svojo prakso. Od tega, da so nadaljevala postopek po dovolitvi izvršbe po določilih ZIP-a, do tega, da so po že začetem postopku stranke postopka poučevala v skladu z določili novega zakona (predvsem glede dolžnosti plačila taks, dolžnosti vložitve obrazloženega ugovora in odgovora na ugovor, dolžnosti upnika, da je navzoč pri rubežu in podobno). Tako je ravnalo tudi prvostopno sodišče. Upnika, ki je vložil izvršilni predlog 13. 10. 1998, torej še po prej veljavnem ZIP-u, po katerem ni bilo potrebno ob vložitvi izvršilnega predloga plačati ustrezne takse za predlog in sklep, je zato, ker je o njegovem predlogu odločalo šele po uveljavitvi novega zakona, pravilno poučilo o dolžnostih v skladu z določilom novega IV. odst. 40. člena ZIZ in o sankciji za kršitev tega določila. Upnik je bil torej pravilno poučen o svoji dolžnosti plačati takso in o posledicah neplačila. Ker pa takse kljub temu ni plačal, je po oceni pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita. Pred sodiščem prve stopnje tudi niso bile storjene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, v zvezi s čl. 15 ZIZ), zato je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (2. točka 365. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).