Jedro

Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi zakonskimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi v prvi alineji V. točke izreka razveljavi in zadeva vrne v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo za glavnico 65.810,67 EUR z zamudnimi obrestmi v višini 5% letno od 30. 6. 2015 dalje do plačila, za redne pogodbene obresti, obračunane do 29. 6. 2015 v višini 7.064,99 EUR in izvršilne stroške (I. točka izreka), določilo izvršitelja (II. točka izreka), dolžnikoma naložilo povrnitev izvršilnih stroškov v višini 158,24 EUR (III. točka izreka), zavrnilo predlog za izvršbo na denarna sredstva zoper prvega dolžnika (IV. točka izreka) in zavrnilo predlog za izvršbo v delu, ki se nanaša na zamudne obresti od glavnice v višini 65.810,67 EUR od 30. 6. 2015 do plačila nad 5% obrestno mero (prva alineja V. točke izreka) in v delu, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od pogodbenih obresti v višini 7.064,99 EUR (druga alineja V. točke izreka).

2. Upnik pravočasno izpodbija le prvo alinejo V. točke izreka sklepa, pri čemer navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zavrnilo izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 65.810,67 EUR od dne 30. 6. 2015 do plačila in dovolilo izvršbo le za zamudne obresti v višini 5% letno. Opozarja na določilo notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, v katerem sta se dolžnika zavezala v primeru zamude plačati dodatno k dogovorjenim obrestim še 5% zamudne obresti. Meni, da bi sodišče prve stopnje po odstopu od pogodbe moralo dovoliti izvršbo za zakonske zamudne obresti, kot je uveljavljeno v sodni praksi. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se dovoli izvršba za zamudne obresti do višine zakonskih zamudnih obresti, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi ni prišlo do razveze pogodbe zaradi odpovedi pogodbe, kot sicer zmotno navaja upnik in navaja zakonske zamude obresti kot posledico razveze. Upnik je le uveljavil opcijo določitve predčasne zapadlosti celotnega kredita zaradi zamude s plačilom že zapadlih obrokov (t. i. odpoklic kredita).(1) Ker ne nastopijo posledice razveze, se pogodbeno razmerje nadaljuje. Upnik pravilno opozarja, da iz notarskega zapisa SV 656/08 z dne 29. 7. 2008, ki je izvršilni naslov v obravnavni zadevi, izhaja dogovor o teku zamudnih obresti po pogodbeno dogovorjeni obrestni meri tudi po uveljavitvi odpoklicnega upravičenja (predzadnji odstavek na 3. strani). Obrestna mera zamudne obresti je v notarskem zapisu opredeljena v višini pogodbeno dogovorjenih rednih obresti (ob sklenitvi pogodbe 7,5 % letno) s pribitkom 5% letno in ne le v višini 5%, kot je zmotno upoštevalo sodišče prve stopnje.(2)

5. Ko sodišče odloča o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova notarskega zapisa (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), mora biti pozorno, da je lahko notarski zapis neposredno izvršljiv le pod pogojem soglasja dolžnika z neposredno izvršljivostjo (prvi odstavek 20a. člena ZIZ) in pod pogojem, da je glede obveznosti, ki jo vsebuje, dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu – ZN). Dolžnikovo soglasje je procesno razpolaganje, ki ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi. Zakonodajalec je s tem, ko je vezal učinek izvršilnega naslova na dovoljenost poravnave, zajel tudi splošno prepoved nedopustnega procesnega razpolaganja iz tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Namen omejitve je strankam onemogočiti, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči ter tako preprečiti, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. Navedeno stališče ne pomeni odstopa od načela formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), saj v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, notarski zapis ni izvršilni naslov.

6. V sodni praksi je ustaljeno naslednje stališče: Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi zakonskimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek 17. člena ZIZ).(3)

7. V tej zvezi je bistvena specialna ureditev za potrošniške kreditne pogodbe v Zakonu o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK), ki je veljal v času sklenitve kreditne pogodbe iz notarskega zapisa z dne 29. 7. 2008.(4) Upoštevati je treba določilo petega odstavka 13. člena ZPotK (sedaj enako peti odstavek 15. člena ZPotK-1), da je dolžnik dolžan v primeru razdora pogodbe ali zahteve za predčasno plačilo obrokov pred zapadlostjo (uveljavitve odpoklicnega upravičenja) plačati zakonske zamudne obresti po predpisani obrestni meri zamudnih obresti. Obrestna mera zakonskih zamudnih obresti je opredeljena v Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1) v 2. členu kot vodilna obrestna mera, ki je povečana za 8% pribitek, in je objavljena v Uradnem listu RS glede na vsakokratno spremembo. Dogovor o višjih zamudnih obrestih od zakonskih ni dopusten, saj je zanj določena sankcija ničnosti (prvi odstavek 21. člena ZPotK, sedaj enako prvi odstavek 27. člena ZpotK-1).

8. Upnik je svoj predlog za izvršbo že prilagodil pojasnjenemu ustaljenemu stališču sodne prakse in je izterjeval le zakonske zamudne obresti (8,05 % letno v času odstopa od pogodbe 30. 6. 2015), čeprav iz notarskega zapisa izhaja višje dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti (11,25 % letno: 6,25 % letno višina rednih obresti na dan odstopa od pogodbe + 5% pribitek). Po pojasnjenem ima upnik izvršilni naslov za zakonske zamudne obresti, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo.

9. Sodišče druge stopnje samo ne more spremeniti sklepa o izvršbi, ki bi imela za posledico dovolitev izvršbe še za dodatno terjatev (zamudne obresti v višini zakonskih zamudnih obresti), saj bi se zaradi pravnomočnosti odločitve sodišča druge stopnje odvzela dolžnikoma pravica do ugovora kot edinega pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno (drugi in sedmi odstavek 9. člena ZIZ, prvi odstavek 53. člena ZIZ in 25. člen Ustave). Ker v pojasnjeni situaciji sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti kršitev, je ugodilo pritožbi in v izpodbijanem delu (v prvi alineji V. točke izreka) sklep razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o predlogu za izvršbo le še v razveljavljenem delu ob upoštevanju zgoraj pojasnjenega pristopa.

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Navedeno upravičenje je v notarskem zapisu, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, opredeljeno z besedilom:“Kreditodajalec je upravičen določiti takojšnjo zapadlost in plačljivost kredita, če je eden od kreditojemalcev v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih obrokov.“ Op. št. (2) : Gre za razlago besedila notarskega zapisa „ da se kreditojemalca obvezujeta, da bosta v primeru zamude plačala dodatno k dogovorjenim obrestim zamudne obresti, kot je navedeno v odstavku Kreditni pogoji.“ V odstavku Kreditni pogoji pa je navedena obrestna mera v višini 7,5% letno (trimesečni EUROBOR + 2,5%), za zamudne obresti pa 5% letno.

Op. št. (3) : Primerjaj tudi VSM sklep I Ip 216/2012, VSM sklep I Ip 567/2012, VSM sklep I Ip 513/2013 in VSM sklep I Ip 196/2015. V VSL sklepu II Ip 5459/2013 navedeno ustaljeno stališče ni bilo zavrnjeno, ampak je bila zavrnjena le možnost uveljavljanja ničnosti v izvršbi v primerih, ko iz vsebine notarskega zapisa ne izhajajo očitne kršitve prisilnih predpisov. Zadeva se je nanašala na ugovor ničnosti v notarski obliki sklenjene pogodbe kot izvršilnega naslova z zatrjevanjem dejstev, ki se nanašajo na razloge oziroma nagibe za njeno sklenitev.

Op. št. (4) : Ker gre za razmerje s tujim elementom glede na upnikov sedež v Republiki Avstriji, je pri določitvi merodajnega prava pravilno uporabiti določila Konvencije o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. junija 1980 (Rimska konvencija), saj je bilo kreditno razmerje sklenjeno pred 17. 12. 2009, torej pred uveljavitvijo Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Uredba Rim I). Iz predloženega notarskega zapisa izhaja izbira slovenskega prava v obsegu zakonske materije, ki jo ureja ZPotK, saj se na njegovo veljavnost glede sklenjenega pravnega posla pogodbene stranke izrecno sklicujejo na 1. strani (prvi odstavek 3. člena Rimske konvencije).