Jedro

Denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3 pripada razlastitvenemu zavezancu, če to nadomestilo uveljavlja. Denarno nadomestilo lahko predstavlja uporabnino za čas od dejanskega posega do določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino, lahko pa so to nadomestilo zamudne obresti za določeno obdobje.

Izrek

I.Pritožbo se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotna udeleženka mora predlagatelju v 15 dneh povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlagatelju za razlaščeno nepremičnino s parcelno št. 111/4 k.o. 0000 A določi odškodnina v višini 15.244,13 EUR, ki jo je dolžna nasprotna udeleženka plačati predlagatelju v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do dneva plačila. Predlog za določitev višje odškodnine je sodišče prve stopnje zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi odločilo, da nosi stroške nepravdnega postopka nasprotna udeleženka, pri čemer bo sodišče prve stopnje o višini teh stroškov izdalo sklep po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.

2.Zoper ugodilni del izpodbijanega sklepa je po svojem zakonitem zastopniku vložila pritožbo nasprotna udeleženka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi nasprotna udeleženka opozarja, da je sodišče prve stopnje glede nadomestila po osmem odstavku 109. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-3) nepravilno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je izpodbijani sklep v tem delu nezakonit. Zamudne obresti so občasne terjatve, ki zapadejo v bodoče, pri čemer glede njih velja, da zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve. Predlagatelj je zahtevek za plačilo zamudnih obresti vstavil od vložitve predloga za določitev odškodnine, to je od 16. 3. 2022 dalje. To pa pomeni, da so vse zamudne obresti, ki so se natekle v obdobju od zapadlosti glavnice pa do tretjega leta pred vložitvijo predloga za plačilo v nepravdnem postopku zastarale. Predlagatelj je bil vse od dejanske razlastitve s stanjem odvzema zemljišča iz posesti seznanjen in se vse od takrat dalje ni strinjal z višino ponujene odškodnine.

3.Predlagatelj je po svojem pooblaščencu podal obrazložen odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4.Pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena.

5.Denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3 pripada razlastitvenemu zavezancu, če to nadomestilo uveljavlja. Denarno nadomestilo lahko predstavlja uporabnino za čas od dejanskega posega do določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino, lahko pa so to nadomestilo zamudne obresti za določeno obdobje.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v konkretnem primeru prišlo do dejanske razlastitve 1. 9. 2007, medtem ko je bila pravna razlastitev izvedena z odločbo z dne 3. 9. 2021. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, česar obravnavana pritožba niti ne izpodbija, da je bil s plačilom odškodnine po sodbi iz pravdnega postopka Okrožnega sodišča v Novi Gorici P 170/2010 predlagatelju že plačal del odškodnine iz naslova denarnega nadomestila po osmem odstavku 109. člena ZUreP-3. Za čas od 1. 9. 2007 do 19. 10. 2017 je bilo torej predlagatelju že plačano denarno nadomestilo iz osmega odstavka 109. člena ZUreP-3, in sicer s plačilom odškodnine po omenjeni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici.

7.Iz tega razloga je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagatelj upravičen do zakonskih zamudnih obresti za čas od 20. 10. 2017 do izdaje sodne odločbe, kar znaša 4.213,21 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje predlagatelju priznalo tudi revalorizirano vrednost razlaščene nepremičnine v višini 11.030,92 EUR, torej skupaj z denarnim nadomestilom v višini 4.213,21 EUR, 15.244,13 EUR.

8.Dokler ne pride do razlastitve in nato določitve denarne odmene zanjo, tudi zakonskih zamudnih obresti ni mogoče izračunati, saj ni osnove, od katere bi se izračunaval odstotni delež, znan pa tudi ni čas, v katerem obresti tečejo. Potencialni razlaščenec je dotlej tudi še vedno lastnik nepremičnine. Ne more biti hkrati lastnik in upravičenec do odmere za razlastitev. Kar v tem primeru velja za glavnico, aksesorno velja tudi za obresti. Ko pa do pravne razlastitve vendarle pride, tedaj se ta z dejansko razlastitvijo v hipu zlije v neločljivo celoto. S tem in šele tedaj so vzpostavljeni pogoji zahtevati zamudne obresti za nazaj, in šele tedaj lahko razlastitveni zavezanec sodno uveljavlja omenjeno nadomestilo po osmem odstavku 109. člena ZUreP-3 (VSRS, Sklep II Ips 90/2020).

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nikakor ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo materialno pravo, kar pomeni, da gredo predlagatelju zakonske zamudne obresti za čas od 20. 10. 2017 do izdaje sodne odločbe, upoštevaje, da je bila pravna razlastitev izvedena z odločbo z dne 3. 9. 2021 (prvi odstavek 347. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

10.Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku- ZNP-1).

11.Predlagatelj je upravičen tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka za odgovor na pritožbo v skupnem znesku 279,99 EUR (za sestavo odgovora 375 odvetniških točk, 2% za materialne izdatke ter 22% DDV na odmerjeno odvetniško nagrado).

Zveza:

Zakon o urejanju prostora (2021) - ZUreP-3 - člen 109, 109/8 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 347, 347/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.