Jedro

ZDavP-2 v drugem odstavku 157. člena določa, da se lahko pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok oziroma če je poslano priporočeno po pošti na dan, ko je tudi dan izteka roka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom prvostopenjskega organa tožene stranke, je bilo odločeno, da se pritožba tožnice zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-158805/2016-3 (10-720-06) z dne 6. 12. 2016, kot prepozna, zavrže. 2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Finančni urad Murska Sobota davčni zavezanki dne 9. 11. 2016 izdal sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva v skupni višini 3.210,80 EUR. V pravnem pouku sklepa, ki je bil tožnici vročen dne 11. 11. 2016, v skladu s 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), je bil naveden rok za pritožbo, ki se je iztekel 21. 11. 2016, medtem ko je bila pritožba priporočeno po pošti poslana 22. 11. 2016, zaradi česar je tožena stranka pritožbo tožnice kot prepozno zavrgla. Zoper navedeni sklep je tožnica dne 23. 11. 2016 podala pritožbo na organ druge stopnje, vendar je organ druge stopnje z odločbo št. DT-499-29-1013/2016 z dne 31. 1. 2017, pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. 3. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da v predmetnem postopku ni bilo sodne odločbe, na podlagi katere bi bil ugotovljen dolg do države, da ni bilo ustne obravnave, da je potekalo zbiranje podatkov finančne upravne brez privoljenja tožnice, da ni bila obsojena za kaznivo dejanje, da je šlo zaradi navedenih ravnanj tožene stranke za neenako obravnavo tožnice, in da je bilo kršeno tudi enako varstvo pravic, saj mora biti krivda ali dolg ugotovljen s pravnomočno sodbo ter da je bilo poseženo v pravico do zasebne lastnine in kršen 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), zaradi česar je tožeča stranka podala predlog za razveljavitev davčne izvršbe in se sklicuje na izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) ter zahteva javno voden postopek.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožnice in vztraja pri razlogih iz obrazloženih upravnih odločb ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) v drugem odstavku 157. člena določa, da se lahko pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. 240. člen Zakona o splošnem upravnem postopku ( v nadaljevanju ZUP) določa, da organ prve stopnje ob prejemu pritožbe najprej preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom. Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga, med katere sodi tudi pravno sredstvo - pritožba, vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok oziroma če je poslano priporočeno po pošti na dan, ko je tudi dan izteka roka.

7. Za presojo v predmetnem sporu je odločilna okoliščina, ali je tožnica podala zoper sklep o davčni izvršbi št. DT 4934-158805/2016-1 z dne 9. 11. 2016 pravočasno pritožbo. Iz spisovnega gradiva izhaja, da je bila vročitev sklepa o davčni izvršbi opravljena v skladu z določili ZUP dne 11. 11. 2016, in da je bil na zadnji strani sklepa podan pravni pouk o pravnem sredstvu, da lahko dolžnik zoper ta sklep vloži pritožbo v roku osmih dni od dneva njegove vročitve in v njej izpodbija samo ta sklep, ne pa tudi izvršilnega naslova. V pravnem pouku je bilo tudi navedeno, da je potrebno pritožbo vložiti pisno ali ustno na zapisnik pri Finančni upravi Republike Slovenije, Slomškova ulica 1, 9000 Murska Sobota. Glede na to, da je bil sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva vročen 11. 11. 2016, se je osem dnevni rok iztekel 19. 11. 2016. Ker pa je bila ta dan sobota, se rok za oddajo pritožbe prestavi na 21. 11. 2016 do 24. ure. Iz pisemske ovojnice pritožbe, ki jo je tožnica podala na predmetni sklep o davčni izvršbi, je razvidno, da je bila pritožba oddana na pošto Murska Sobota dne 22. 11. 2016 ob 12.20 uri, kar je prepozno. Zato je po oceni sodišča tožena stranka utemeljeno izdala sklep o prepozni pritožbi, saj je ravnala v skladu z določili ZUP-a. 8. Na podlagi navedenega je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev prvostopnega organa pravilna. Sodišče se tako z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami tožene stranke, kakor tudi z razlogi iz obrazloženega izpodbijanega sklepa, strinja. Ker so ugovori, ki jih tožnica uveljavlja v tožbi enaki pritožbenim, jih iz istega razloga, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišče v smislu drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Glede navedb tožeče stranke, da v predmetni zadevi ni bil izveden noben sodni postopek, zaradi česar bi naj bil postopek tožene stranke pravno neveljaven, da ni bil ugotovljen dolg, da ni bilo ustne obravnave, da je šlo za zbiranje podatkov tožene stranke brez privoljenja, da tožnica ni bila obsojena za kaznivo dejanje, da je šlo za neenakost z ostalimi in za kršeno pravico do enakosti varstva pravic, saj mora biti krivda ali dolg ugotovljen s pravnomočno sodbo, zaradi česar ji je bila kršena pravica do zasebne lastnice in 6. člen EKČP sodišče pripominja, da so navedbe iz pritožbe tako splošne in pavšalne, da jih sodišče ne more preizkusiti in tudi ne na njih odgovoriti, saj niso v ničemer konkretizirane do te mere, da bi jih sodišče lahko presojalo in se do navedb opredelilo. V navedeni zadevi je šlo zgolj za presojo procesnega dela postopka in ne za presojo vsebine same zadeve.

9. Sodišče pripominja, da glavne obravnave v navedeni zadevi ni izvedlo iz razloga, ker je bilo mogoče odločiti na podlagi dokumentacije v spisu in tako dejanskega stanja ni bilo potrebno dopolnjevati, saj je šlo zgolj za ugotavljanje pravočasnosti procesnih rokov za vložitev pritožbe, zaradi česar glavna obravnava v ničemer ne bi doprinesla k morebitni razjasnitvi stvari. Tudi glede na prakso ESČP zadeve davčne narave ne sodijo v okvir prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in svoboščinah (EKČP), torej ne sodijo v pravico do zagotovljenega sodnega varstva zaradi varstva civilnih pravic.1

10. Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Sodba ESČP v zadevi Ferrazzini V. Italy, št. 44759/98, z dne 12., julij 2001, točka 25 in študija projekta pomen prakse in zahtev ESČP za izvedbo glavne obravnave v upravnem sporu, Pravna fakulteta v Ljubljani, 2018, stran 37.