Jedro

Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je zavrnjen z vznemirjanjem lastninske pravice utemeljen zahtevek za odstranitev ograje in prepoved bodočih posegov. Stroški tožene stranke v višini 716,13 € so naloženi v plačilo tožeči stranki.

Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da je tožnik soglašal s postavitvijo ograje na isto mesto, kot je bila prejšnja in ne s prestavitvijo ograje. Graja dokazno oceno izpovedi prič in opozarja, da priče niso bile prisotne pri dogovarjanju o postavitvi ograje. Verodostojna priča je lahko le toženčeva hčerka, ki je izpovedala, da tožnik nečesa glede ograje ni odobraval, da pa je bilo to pred gradnjo urejeno. Opozarja na tožnikovo izpoved dne 18.3.2010: da je svoje nasprotovanje izrazil samo tožencu in od njega zahteval, da ograjo podre; da on ni odrejal mesta postavitve ograje; da ni kontaktiral z delavci, ko so kopali temelje, betonirali. Zgolj tožnikova izjava „naj z delom nadaljujejo“ in tožnikovo opazovanje gradnje ne pomeni konkludentnega odobravanja spornega posega. Tožnik je gradnjo zaradi dokazovanja, da se toženec ni držal dogovora, fotografiral, kar dokazuje, da se z njo ni strinjal. Nelogično bi bilo, da bi se tožnik odrekel delu svojega vrta. Tožnik svojega nestrinjanja s postavitvijo ograje v dopisu pooblaščencev z dne 24.11.2005 ni izrazil prvič. Že v tožbi je navedel, da je predhodno to želel urediti ustno. Bistvena kršitev procesnih določil je podana, ker sodišče ni izvedlo s strani tožeče stranke predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca geodetske stroke in ogleda.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Analizira izpovedi prič, pritrjuje ugotovitvam in zaključkom prvostopenjskega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, torej sklop tistih dejstev, ki so za obravnavano zadevo pravno relevantna ter je na tej podlagi, ob pravilni uporabi materialnega prava, sprejelo pravilno odločitev.

Tožnikova izpoved - da delavcem ni odrejal lokacije ograje, da z njimi ni kontaktiral, da je opazoval dogajanje s svojega balkona, da se je o postavitvi ograje s tožencem dogovarjal brez navzočnosti prič – izpovedim prič ne nasprotuje. Izpovedi prič so skladne tudi med seboj in z izpovedjo toženca. Pritožba niti ne pove, v čem naj bi bile izpovedi delavcev napačne oz. naučene; trditev, da so delavci izpovedovali zgolj tisto, kar jim je povedal toženec, je pavšalna. Dokazna ocena je skrbna, vestna ter preverljivo obrazložena.

Rezultat dokazne ocene je zaključek, da je tožnik na lokacijo novo postavljene ograje pristal, z gradnjo na tem mestu soglašal. Ker pritožnik ni pojasnil (niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi), zakaj naj bi ob gradnji dajal drugačen videz, kot je bil njegov pravi odnos do gradbenega posega, je njegova trditev, da je gradnji na tej lokaciji nasprotoval v osebnem razgovoru s tožencem, neprepričljiva. Da bi bil tožnikov odnos do gradnje na tej lokaciji odklonilen, razen tožnika samega ne potrjuje nobeden od izvedenih dokazov. Dejstvo, da je gradnjo fotografiral, samo po sebi ne nasprotuje zaključku, da je z gradnjo soglašal. Uporabna vrednost fotografij je raznolika – fotografije niso namenjene zgolj dokazovanju v sodnem postopku.

Tak dejanski zaključek utemeljuje zavrnitev negatorne tožbe. Pogoj za varstvo pred vznemirjanjem je neutemeljen in zato protipraven poseg. Ob upoštevanju ugotovljenega pravno odločilnega dejstva, da je tožnik v času postavljanja ograje z njeno postavitvijo soglašal, do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. Stvarnopravnega zakonika, ni upravičen – ne glede na to, ali je toženec z gradnjo posegel čez mejo svojega zemljišča ali ne. Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Ob takem dejanskem stanju se prvostopenjskemu sodišču ni bilo potrebno ukvarjati z vprašanjem, na čigavem zemljišču je ograja postavljena in je dokaze, namenjene dokazovanju tega dejstva, utemeljeno zavrnilo. Odločitev o tem, katere dokaze bo izvedlo, je stvar sodišča. Ugotoviti je dolžno le odločilna dejstva (212. čl. ZPP).

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).