Jedro

V zvezi z obliko in obsegom uveljavljanja oziroma dodelitve BPP sodišče opozarja na določbe 26. do 28. člena ZBPP, iz katerih izhaja, da organ za BPP v tem pogledu ni absolutno vezan na prošnjo, ampak ima na voljo široko polje lastne presoje, pa tudi ustrezne instrumente, da prepreči nesorazmerne stroške BPP, ne da bi BPP prosilcu v celoti odklonil. Zato se pri zavrnitvi dodelitve BPP ne more prvenstveno sklicevati na razloge, ki v bistvu pomenijo, da prosilec ni uveljavljal ustrezne oblike oziroma obsega BPP, sploh kadar je prošnjo vložila prava neuka oseba.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 324/2016 z dne 26. 10. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ki jo je tožnica vložila dne 15. 2. 2016. 2. V obrazložitvi odločbe toženka navaja, da je tožnica vložila obravnavano prošnjo za dodelitev BPP v pravdni zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. P 671/2013 zaradi ugotovitve skupnega premoženja. O prošnji je bilo že odločeno z odločbo z dne 14. 3. 2016, ki pa je bila s sodbo tega sodišča odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek. Iz prošnje izhaja, da tožnica želi pravno pomoč na naroku, razpisanem na dan 17. 2. 2016. Po vpogledu v spis pravdne zadeve toženka ugotavlja, da narok tega dne ni bil opravljen, zaradi česar tožnici v zvezi s tem niso nastali nikakršni stroški, ki bi jih bilo treba kriti iz sredstev BPP. Glede na navedeno in ker tožnica zaproša za BPP le za časovno točno določeno obravnavo (narok), toženka zaključi, da tožnica BPP zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva ne potrebuje, zato prošnjo zavrne.

3. Tožnica navedeno odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Ugovarja, da je toženka pri njeni izdaji nepravilno ugotovila dejansko stanje, zagrešila bistveno kršitev pravil postopka in napačno uporabila materialno pravo, kršila je tudi ustavni pravici tožnice iz 22. in 23. člena Ustave. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženki, ki naj ji naloži še, da tožnici povrne stroške upravnega spora v višini 285,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. V tožbi tožnica navaja, da je zaprosila za BPP za celotni postopek na I. stopnji in za postopek mediacije, torej za vsa postopkovna dejanja po vložitvi prošnje, je pa toženko dodatno opozorila, da je zadeva nujna, ker je bil narok razpisan že za 17. 2. 2016. Napačen je zaključek, da ji v zvezi s tem narokom niso nastali nikakršni stroški. Narok je bil preložen na 22. 3. 2016, nanj je pristopil pooblaščenec tožnice, iz tega naslova so ji nastali stroški v skupni višini 588,57 EUR. V navedenem pravdnem postopku je bila zadeva odstopljena v postopek mediacije, v katerem se je pooblaščenec tožnice udeležil dveh narokov, s čimer so tožnici nastali še stroški v skupni višini 1.440,60 EUR. Zato je nepravilna ugotovitev, da ji niso nastali nikakršni stroški. Ko je odločila, da zato tožnica ni upravičena do BPP, je toženka napačno uporabila materialno pravo. Tudi sicer v odločbi navedeni razlog za zavrnitev BPP nima podlage v zakonu. Pri odločanju o dodelitvi BPP se lahko upoštevajo le zakonsko določeni kriteriji, med katere preložitev naroka oziroma trditev, da stranki stroški niso nastali, ker je bil narok preložen, ne spada.

5. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Izpodbijano odločbo je toženka izdala v ponovnem postopku po tem, ko je njeno odločbo, izdano pod št. Bpp 590/2015 dne 14. 3. 2016, s katero je prvič odločila o prošnji za dodelitev BPP, ki jo je tožnica vložila 15. 2. 2016, to sodišče s sodbo, št. III U 119/2016-5 z dne 25. 5. 2016, odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek toženki. Ta namreč zaključka, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, na katerega je oprla prvo odločbo, ni ustrezno utemeljila. V ponovnem postopku je toženka prošnjo ponovno zavrnila, tokrat iz drugega razloga. Navaja namreč, da iz prošnje za dodelitev BPP izhaja, da želi tožnica pravno pomoč le za časovno točno določeno obravnavo - narok, razpisan za 17. 2. 2016, ki pa se, kot je razvidno iz pravdnega spisa, tega dne ni opravil. Zato tožnici v zvezi s tem niso nastali nikakršni stroški in zato BPP zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva ne potrebuje. Tako utemeljene odločitve sodišče ne more potrditi kot pravilne in zakonite.

9. Tožnica je v obravnavani prošnji za dodelitev BPP navedla „narok 17. 2. 2016 opr. št. P 671/2015 Okrožno sodišče Koper“. Pri tem ni mogoče spregledati, da gre za laično podano prošnjo, ki je upoštevaje navedeno v naslednji rubriki glede želene oblike in obsega BPP pomanjkljiva. Obenem je iz spisov, ki jih je predložila toženka (list. št. 47), razvidno, da je tožnica po vložitvi prošnje, dne 2. 3. 2016 toženki sporočila, da je narok, ki je bil razpisan za dne 17. 2. 2016, preložen na 22. 3. 2016, o čemer se je toženka tudi prepričala z vpogledom v spis P 671/2013. Da je toženka (lahko) razumela, da tožnica uveljavlja dodelitev BPP (najmanj tudi) za zastopanje na naroku 22. 3. 2016, nenazadnje jasno izhaja iz 1. točke njene obrazložitve prve odločbe z dne 14. 3. 2016. Glede na navedeno ji sodišče ne sledi, ko sedaj drugače navaja, da je tožnica uveljavljala BPP le za narok 17. 2. 2016. Zaradi takšne, nepravilne presoje toženka ni ugotavljala, ali in kateri upravičeni stroški pravne pomoči so tožnici nastali v zvezi z narokom 22. 3. 2016. 10. Glede na razloge izpodbijane odločbe na eni strani ter vsebino tožbenih ugovorov na drugi strani sodišče poudarja, da je namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP), kar je treba upoštevati tudi pri razlagi oziroma uporabi ostalih določb tega zakona. BPP se dodeli, če so izpolnjeni vsi z ZBPP določeni pogoji, med katerimi je poleg finančnega tudi t.i. objektivni oziroma vsebinski pogoj iz 24. člena ZBPP. Kot določa prvi odstavek tega člena, se pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (2. alineja). Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma. Zato ni izključeno, da se dodelitev BPP na tej podlagi odkloni tudi, če je na podlagi dejstev oziroma okoliščin konkretne zadeve, na katero se nanaša prošnja za BPP, mogoče napraviti sklep, da prosilec za uveljavitev svojih pravic BPP ne potrebuje. Vendar pa mora takšen sklep temeljiti na konkretizirani presoji vseh pravilno ugotovljenih relevantnih dejstev in okoliščin zadeve, v kateri oziroma za katero se uveljavlja dodelitev BPP.

11. V zvezi z obliko in obsegom uveljavljanja oziroma dodelitve BPP sodišče toženko opozarja na določbe 26. do 28. člena ZBPP, iz katerih izhaja, da organ za BPP v tem pogledu ni absolutno vezan na prošnjo, ampak ima na voljo široko polje lastne presoje, pa tudi ustrezne instrumente, da prepreči nesorazmerne stroške BPP, ne da bi BPP prosilcu v celoti odklonil. Zato se pri zavrnitvi dodelitve BPP ne more prvenstveno sklicevati na razloge, ki v bistvu pomenijo, da prosilec ni uveljavljal ustrezne oblike oziroma obsega BPP, sploh kadar je prošnjo vložila prava neuka oseba. Glede na potek BPP in pravdnega postopka v obravnavanem primeru tudi ni mogoče spregledati, da je po zakonu prosilec za BPP dolžan dati soglasje za mediacijo, če ga da tudi nasprotna stranka, in da je dolžan v postopku mediacije sodelovati, razen če mediacija ni primerna, saj je sicer podana podlaga, da se mu dodelitev BPP zavrne, že odobrena BPP pa šteje kot neupravičeno prejeta (glej peti in šesti odstavek 28. člena ZBPP in na tej podlagi oblikovano sodno prakso).

12. Vse navedeno je treba upoštevati in se do tega konkretno opredeliti pri presoji, ali so v primeru, kot je obravnavani, izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP, in če so izpolnjeni, pri odločitvi, za katero obliko oziroma v kakšnem obsegu naj se BPP odobri. Ker toženka tega ni storila, je dejansko stanje ostalo bistveno nepopolno ugotovljeno, obenem pa razlogi, s katerimi je utemeljila izpodbijano odločbo, kažejo, da tudi zakon ni bil pravilno uporabljen. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom tega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, da ob upoštevanju pravnega mnenja oziroma stališč, ki jih je sodišče zavzelo v zvezi z obravnavano zadevo, ponovno odloči o prošnji.

K II. točki izreka:

13. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 se v primeru, ko je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu tožniku prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče, ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v sodnem postopku zastopal odvetnik, tožnici priznalo stroške v uveljavljanem znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki ga mora toženka plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.