Jedro

Tako imenovani separatni stroški so stroški, ki se povrnejo ne glede na izid postopka, nastanejo pa po krivdi ali po naključju, ki se primeri eni od strank.

Glede na določila ZNP sta obe stranki postopka lahko utemeljeno pričakovali, da jima bo sodišče z razpisom prvega naroka za obravnavo dalo možnost, da navajata dejstva in predlagata dokaze, zato malomarnosti ali celo krivdnega ravnanja z namenom zavlačevanja postopka predlagatelju ni mogoče očitati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se predlog za povrnitev separatnih stroškov zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče je sklenilo, da mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti 619,71 EUR separatnih stroškov s pripadki, ker je na prvem naroku 11. 4. 2022 postavil trditev, da je njegov delež na solastnem premoženju večji kot ½. Zato sodišče na naroku ni zaslišalo izvedenca, ki ga je postavilo pred narokom, ampak postopek prekinilo in predlagatelja napotilo na pravdni postopek. Sodišče je mnenja, da je predlagatelj nasprotnemu udeležencu povzročil stroške za prihod na prvi narok, ker glede na trditveno podlago, ki jo je podal na tem naroku, zaslišanje sodnega izvedenca ni bilo več smiselno.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj po odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožba se v obrazložitvi sklicuje na določilo 120. člena ZNP iz katerega sledi, da sodišče v postopku za delitev stvari opravi narok. V skladu z načelom kontradiktornosti je bilo sodišče dolžno razpisati narok, predno bi postopek prekinilo in predlagatelja poslalo na pot pravde, četudi bi višini deležev na predmetu delitve nasprotoval že pred razpisom naroka.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tako imenovani separatni stroški so stroški, ki se povrnejo ne glede na izid postopka, nastanejo pa po krivdi ali po naključju, ki se primeri eni od strank.

6. Obravnavani postopek za delitev stvari se je začel v juliju 2018, pred uveljavitvijo ZNP-1 (15. 4. 2019), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno vodilo in dokončalo po določbah ZNP (216. člen ZNP-1).

7. Predlagatelj sodne razdelitve je v predlogu označil nepremičnine, ki so predmet delitve in hkrati priložil svoj predlog razdelitve. Sodišče je predlog vročilo nasprotnemu udeležencu, ki je podal lasten predlog razdelitve. Že iz prve pripravljalne vloge predlagatelja sledi, da predloga nasprotnega udeleženca ne sprejema, ker ni skladen z dosedanjo uporabo.

8. V nepravdnem postopku veljajo manj stroga procesna pravila. Pa vendarle mora sodišče po načelu kontradiktornosti opraviti narok na katerem udeležencem da možnost, da se izjavijo o navedbah nasprotnih udeležencev, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in razpravljajo o rezultatih celotnega postopka.

9. Iz vabila na prvi narok sledi, da bo na naroku zaslišan tudi sodni izvedenec, kar pomeni, da prvi narok za glavno obravnavo ni bil razpisan zgolj zaradi zaslišanja izvedenca in so stroški nasprotnega udeleženca za pristop na narok nastali zaradi razpisa prvega naroka za obravnavo, ki ga je bilo sodišče v nepravdnem postopku dolžno razpisati in na njem obravnavati izjave udeležencev, glede na to, da ima sodnik v nepravdnem postopku poudarjeno dolžnost materialno procesnega vodstva.

10. Ne gre prezreti, da sodišče v tej zadevi, predno je postavilo sodnega izvedenca, ni opravilo prvega naroka in kljub temu, da je nepravdni postopek namenjen ureditvi razmerij med strankami, o načinu ureditve s strankama postopka ni razpravljalo. Po opravljenem prvem naroku se je pokazalo, katere pravno relevantne okoliščine so med strankama sporne, posledično je postala odločitev sodišča prve stopnje, da bo na prvem naroku zaslišalo tudi sodnega izvedenca, ki je pred razpisom prvega naroka že izdelal izvedensko mnenje, preuranjena. Glede na določila ZNP sta obe stranki postopka lahko utemeljeno pričakovali, da jima bo sodišče z razpisom prvega naroka za obravnavo dalo možnost, da navajata dejstva in predlagata dokaze, zato malomarnosti ali celo krivdnega ravnanja z namenom zavlačevanja postopka predlagatelju ni mogoče očitati. Zato niso izpolnjeni pogoji za odločitev o separatnih stroških v smislu prvega odstavka 156. člena ZPP.

11. Ker torej za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 156. člena ZPP niso bili izpolnjeni pogoji, ki jih navedena določba opredeljuje, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za plačilo priglašenih separatnih stroškov v zvezi s prihodom njegovega pooblaščenca na prvi narok za obravnavo (3. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se skladno z določilom 165. člena ZPP v zvezi s 126. členom ZNP pridrži za končno odločbo, v kateri bo odločeno o glavni stvari.