Jedro

Pogoj za uvedbo postopka o dodelitvi radiodifuzijske frekvence, ki je upravni postopek, je predhodna izvedba javnega razpisa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4.2.2002. S citirano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zvokovno radiodifuzno radijsko postajo na oddajni točki ... na frekvenci 99,7 MHz. Po mnenju tožene stranke se zahtevana odločba lahko izda le po postopku, določenem v 40. členu v zvezi s 5. do 18. členom Zakona o telekomunikacijah (Ztel-1), ki pa ni bil izveden, saj zanj niso bili izpolnjeni pogoji.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je pogoj za uvedbo postopka o dodelitvi radiodifuzijske frekvence predhodna izvedba postopka javnega razpisa. Če takšen postopek ni izveden, ni podana procesna predpostavka za odločanje o zahtevku. Tožnik je v svoji vlogi jasno zahteval dodelitev frekvence, v njej pa z ničemer ne omenja zahteve za uvedbo postopka javnega razpisa. Tožena stranka bi tako morala njegovo vlogo zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk zavreči (in ne zavrniti), saj tožnik v tožbi ne more zahtevati materialno-pravne presoje postopka javnega razpisa, ker je vložil zgolj vlogo za dodelitev frekvence, ki pa je predmet postopka, ki ne more biti uveden brez javnega razpisa.

Tožnik vlaga pritožbo, sedaj revizijo, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu ni jasno, kako bi lahko sploh podal zahtevo po javnem razpisu, če zanj ni pristojen oziroma se javni razpis lahko uvede izključno in le s strani tožene stranke, na podlagi zahteve za dodelitev radijske frekvence, kar je tožnik tudi storil. Tožena stranka pa bi morala najprej ugotoviti, ali je s tožnikovo zahtevo dejansko prišlo do spremembe načrta frekvenc ali ne in šele nato ustrezno ravnati. Meni, da je predmetna vloga upravičena, če je frekvenca 99,7 MHz v času podaje zahtevka obstajala v načrtu frekvenc. Vrhovnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka z zakonitimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo (sedaj revizijo) pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka morala tožnikovo vlogo zavreči zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk. Zaradi popolne razjasnitve dejanskega stanja pa pripominja, da frekvenca 99,7 MHz ni vpisana v načrt, kar pomeni, da ta frekvenca ni mednarodno usklajena in tako ne more biti predmet javnega razpisa.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi 1. odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče RS odloča o pravnih sredstvih, vloženih do 1.1.2007, po določbah ZUS-1. Na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1.1.2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker je bila tožnikova pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred 1.1.2007 in ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1.1.2007. Po določilu 1. odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je bil izveden revizijski preizkus v obravnavani zadevi.

Glede na navedeno sodišče ni presojalo pritožbenih (sedaj revizijskih) očitkov, ki se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Revizija uveljavlja tudi nepravilno uporabo materialnega prava, vendar po oceni revizijskega sodišča neutemeljeno. V obravnavani zadevi je tožnik vložil vlogo za dodelitev radijske frekvence 99,7 MHz z oddajne točke ... za oddajanje programskih vsebin Radia X. Glede na določbo 18. točke 3. člena ZTel-1, ki oddajanje in razširjanje radijskih programov, namenjenih neposrednemu javnemu sprejemu v odprtem prostoru, opredeljuje kot radiodifuzijo, je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da gre v predmetni zadevi za dodelitev radijske frekvence za radiodifuzijo. Iz določbe 5. odstavka 40. člena ZTel-1, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, izhaja, da je za dodelitev frekvence za radiodifuzijo potrebno izvesti postopek, urejen v 5. do 18. členu istega zakona, torej postopek javnega razpisa, v katerem se ne uporabljajo določbe splošnega upravnega postopka (razen določb, ki urejajo izločanje). Po določbi 15. člena ZTel-1 se v primeru, ko je predmet razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, upravni postopek začne s sprejetjem poročila o oceni ponudb oziroma predloga Sveta za radiodifuzijo. Glede na navedeno je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da je pogoj za uvedbo postopka o dodelitvi radiodifuzijske frekvence, ki je upravni postopek, predhodna izvedba postopka javnega razpisa. V obravnavani zadevi ni sporno, da postopek javnega razpisa ni bil izveden, torej ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o tožnikovi zahtevi za dodelitev radiodifuzijske frekvence. Materialno pravo je bilo tako pravilno uporabljeno.

Ker niso podani uveljavljani revizijski razlogi in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče RS zavrnilo neutemeljeno revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1.