Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 281/2012

ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.281.2012 Gospodarski oddelek

sklepčnost tožbe trditveno in dokazno breme materialno procesno vodstvo zamuda pri izpolnitvi obveznosti odškodninska odgovornost dokazna ocena
Višje sodišče v Ljubljani
16. april 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.

Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo 7.361,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2006 do plačila (II. izreka), tožeči stranki pa še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 598,77 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavanje. Priglaša tudi pritožbene stroške. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na ugotovitev, da je tožeča stranka podala pomanjkljivo trditveno podlago (da zahtevka ni substancirala s pravno relevantnimi dejstvi, ki bi zahtevek utemeljevali tako po temelju kot po višini), s strani tožeče stranke predložene dokaze pa je ocenilo kot neprepričljive oz. neverodostojne.

5. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da je tožeča stranka dejansko podlago zahtevka v zadostni meri substancirala. Zatrjevala je, da je s toženo stranko sklenila pogodbo o izvedbi elektroinštalacijskih del protipožarne zaščite, semafor, javljalnice CO, vse na objektu F.; da je tožena stranka dela, ki bi jih morala opraviti do 29.6.2005, izvedla z večmesečno zamudo (dne 28.11.2005); da je bila tožena stranka seznanjena s terminskim planom, ki je bil sestavni del pogodbe med tožečo stranko in investititorjem, po katerem bi se dela morala končati do 16.7.2005; da je bila tožeča stranka zaradi zamude svojemu naročniku prisiljena priznati pogodbeno kazen v višini 2.100.000,00 SIT neto (z DDV 2.520.000,00 SIT), pri čemer je prispevek tožene stranke k zamudi ocenila na 70 % navedenega zneska. Navedena dejstva po mnenju pritožbenega sodišča omogočajo preizkus obstoja dejanske podlage iz 2. odstavka 239. člena OZ, t.j. zamude tožene stranke pri izvedbi naročenih del in v posledici tožeči stranki nastale škode. Drži sicer, da tožeča stranka ni navedla datuma začetka s toženo stranko dogovorjenih del, vendar pa je navedeni podatek nebistven; za ugotovitev obstoja zamude sta relevantna samo podatka o dogovorjenem in dejanskem končanju del. Nejasne oz. nepopolne so tako le tožbene trditve o 70 % deležu tožene stranke v nastali škodi, kjer dejansko ni mogoče ugotoviti, po kakšnem algoritmu je tožeča stranka prišla do navedenega odstotka. Vendar gre pri teh navedbah za samo omejitev tožeče stranke, ki terja manj in ne več, kot bi ji glede na siceršnje trditve (da je za zamudo odgovorna izključno tožena stranka) po logiki stvari šlo. Takšne nesklepčnosti tožbe, pri kateri je zahtevek (nepojasnjeno) nižji, kot bi sicer izhajal iz zatrjevanih dejstev, ni mogoče šteti v breme tožeče stranke, in se zato sodišče samo nanjo ne ozira.

6. Vsekakor pomanjkljivosti trditvene podlage tožeče stranke niso bile tolikšne, da ne bi bile odpravljive v okviru materialno procesnega vodstva. Obseg le-tega je odvisen od dejanskih okoliščin spora, ki jih in kot jih predstavita obe pravdni stranki. Le v primeru vsebinsko res prazne vloge da lahko sodišče splošno navodilo stranki, da dopolni pomanjkljive navedbe. V predmetni situaciji pa, ko je tožeča stranka zatrjevala dovolj konkretnih dejstev, ki sestavljajo povsem smiselno in razumljivo zgodbo, tožena stranka pa se je branila z izjavami, „da ji ni jasno, kaj je sploh temelj zahtevka“, bi moralo sodišče pozive v okviru materialno procesnega vodstva bistveno bolj konkretizirati, saj sicer tožeča stranka ni mogla vedeti, ali se je od nje zahtevalo še kaj več kot ponavljanje že povedanega (glej zapisnik glavne obravnave dne 6.1.2012).

7. Tožeča stranka je po mnenju pritožbenega sodišča dovolj eksplicitno pojasnila, v čem naj bi bila odgovornost tožene stranke. Za svoje trditve je predložila tudi ustrezne dokaze, ki jim je sodišče prve stopnje neupravičeno odvzelo dokazno vrednost. Razlogi tožene stranke za vzbujanje dvoma v pristnost oz. verodostojnost terminskega plana, ki je bil sestavni del pogodbe, sklenjene med tožečo stranko in investitorjem dne 12.10.2004 (A2), niso razumljivi. Ni jasno, kakšen cilj tožena stranka s temi razlogi zasleduje, z ozirom na to, da sploh ni prerekala dejstev, ki jih terminski plan dokazuje. S terminskim planom je tožeča stranka v prvi vrsti dokazovala nastop lastne zamude v razmerju do investitorja, (ki jo je povzročila zamuda tožene stranke v razmerju do tožeče stranke). To je v obravnavani zadevi pomembno dejstvo, saj je tožeča stranka plačala pogodbeno kazen zaradi lastne zamude, ki je nastopila po 16. 7. 2005. S terminskim planom (A2) določen rok izpolnitve, predstavlja nadalje pomemben indic tudi za dokazovanje dogovora o roku izpolnitve tožene stranke (29.6.2005) kot podizvajalca tožeče stranke; malo verjetno je namreč, da bi tožeča stranka v razmerju do svojega podizvajalca pristala na daljši rok, kot ga je imela sama do svojega naročnika. Tožena stranka trditve, da je bila tožeča stranka dolžna vsa dela po pogodbi (A2) zaključiti do dne 16. 7. 2005, nedvomno ni prerekala. Ni navedla (drugega) roka, do katerega bi morala ona sama opraviti naročena podizvajalska dela niti ni trdila, da ji je bilo naročilo dano brez določitve roka. Njeno izpodbijanje verodostojnosti terminskega plana bi lahko bilo smiselno le, če bi tožena stranka nasprotovala podatkom, ki jih ta izkazuje, t.j. trdila, da so bili roki izpolnitve drugačni, ali vsaj, da niso bili takšni, kot jih izkazuje. Z dobrohotnim tolmačenjem njene izjave, „da pogodbe (A2) ni nikoli prejela in z njo ni bila seznanjena“, bi sicer bilo mogoče sklepati, da je smiselno zatrjevala, da terminskega plana ni nikoli videla in da torej za roke, določene v terminskem planu, ni vedela. Vendar je v tem primeru (iz njenega vidika) popolnoma nerelevantno, ali je terminski plan, ki ga je tožeča stranka predložila v tem sporu, pravi ali lažen. Ne nazadnje pa je sodišče prve stopnje temu dokazu vzelo dokazno vrednost zaradi razloga (datumske neusklajenosti terminskega plana s pogodbo), na katerega se ni sklicevala nobena stranka. Če sodišču določeno dejstvo ali okoliščina vzbuja dvom iz razlogov, ki jih stranke niso zatrjevale, je dolžno na to stranki opozoriti in ju pozvati, da se o njem izjavita, sicer nanj ne sme opreti svoje odločitve. Tako bi imela tožeča stranka že v postopku na prvi stopnji možnost pojasniti, da je bila pogodba najbrž napisana prej, kot je bila podpisana, sodišče pa možnost, da njeno pojasnilo oceni.

8. Četudi iz nabavnega naloga (priloga A6) izhaja, da je tožeča stranka toženi stranki izdala (pisno) naročilo zgolj za del opravljenih storitev, je tožeča stranka trdila, da je bil rok za vsa dela dogovorjen kot v nalogu. V dokaz vsebine dogovora je predlagala zaslišanje M. ml. in M. st.. Ne gre torej za pomanjkljive trditve, pač pa predloženi pisni dokaz dokazuje le del teh trditev, za preostali del pa bi bilo potrebno izvesti druge predlagane dokaze, (če je sodišče prve stopnje ocenilo, da je navedeni rok sporen).

9. Prav tako ni mogoče slediti zaključku prvostopnega sodišča o neizkazanem obstoju škode, ker da iz končne situacije št. 2005/0792 (priloga A4 in A7) ni razvidno, zakaj je bil odštet popust v višini 2.100.000,00 SIT neto. Navedeni odbitek je vsebinsko pojasnjen na vrhu zadnje strani končne situacije, in sicer kot „komercialni popust za zamudo na objektu“.

10. Pritožbeno sodišče še pripominja, da velja pri poslovni odškodninski odgovornosti domneva, da vzrok za kršitev izvira iz sfere stranke, ki je bila dolžna opraviti izpolnitev, ta pa jo lahko izpodbija. To pomeni, da sodišče samo ne išče drugih možnih vzrokov za zamudo in se zato npr. na okoliščino, da so se istočasno izvajale strojne inštalacije, ne bi smelo ozirati.

11. Zaradi napačne uporabe materialnega prava in napačne dokazne ocene listinskih dokazov je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju povedanega po potrebi z dopolnitvijo dokaznega postopka ponovno preizkusi, ali so v obravnavanem primeru izkazane predpostavke odškodninske odgovornosti tožene stranke.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia