Jedro

Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se tovrstna sodba ne more izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka razsodilo, da mora toženka v 15 dneh plačati tožniku 50.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.5.1994 do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 26.780,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.5.1999 do plačila.

Proti sodbi je vložila toženka pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da se naroka za glavno obravnavo ni mogla udeležiti zaradi nujnega službenega dela. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in pojasnjuje, da ji je tožnik pred leti posodil 50.000,00 SIT z namenom nakupa njenega podjetja. Pozneje pa si je tožnik premislil in zahteval denar nazaj. Leta 1994 je toženka vrnila tožniku 30.000,00 SIT in o tem prilaga pritožbi položnico. Glede preostalega dolga pa je toženka mnenja, da do tožnika nima nobenih obveznosti, saj se je tožnik poplačal z vrednostjo njene verižice, ki si jo je nasilno prilastil, ko je pred pravdo obiskal toženko na njenem domu in z grožnjami terjal povrnitev posojila. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 332.člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 pravilno izdalo sodbo zaradi izostanka z obrazložitvijo vseh odločilnih dejstev. Za izdajo takšne sodbe določa zakon pogoje, ki vzpostavljajo domnevo, da tožena stranka ne nasprotuje tožbenemu zahtevku. Ti pogoji so sledeči: če se pravilno vabljena tožena stranka ni udeležila prvega naroka za glavno obravnavo; če tožbenemu zahtevku z vlogo ni nasprotovala; če je tožeča stranka predlagala izdajo takšne sodbe; če izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejanske podlage tožbe in ni v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, in če ni splošno znanih okoliščin (npr. naravne ujme, izredne razmere ipd.), zaradi katerih se tožena stranka opravičeno ni mogla udeležiti prvega naroka.

Sodba zaradi izostanka se ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 353.člena ZPP/77). Zato so pravno neupoštevne trditve pritožnice, da do tožnika nima nobenih obveznosti. Prav tako je nedopustna presoja položnice (B 1), ki jo je toženka priložila pritožbi kot dokaz o delni izpolnitvi. Vse, kar pritožnica v tej zvezi nedovoljeno navaja, se nanaša na dejansko podlago sodbe, ki jo je tožnik tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljil s tožbenimi navedbami in priloženim dokazom o danem posojilu (A 2), v skladu z že navedenim procesnim pogojem za izdajo tovrstne sodbe. Iz podatkov spisa tudi izhaja, da toženka ni nasprotovala tožbenemu zahtevku. Na prvi narok za glavno obravnavo dne 28.5.1999 je bila toženka pravilno vabljena, kar je razvidno iz povratnice o prejemu vabila (list.št. 8), tožnik pa je predlagal izdajo zamudne sodbe. Ker toženka svojega izostanka ni (pravočasno) opravičila (294. člen ZPP/77), je neupoštevna pavšalna trditev v pritožbi, da se naroka ni mogla udeležiti zaradi nujnega službenega dela.

Ker niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 365.člena ZPP/77), je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in na podlagi 368.člena ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 498.člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.