Jedro

Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške odgovora na pritožbo v znesku 419,98 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v prvem in tretjem odstavku in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača njene pravdne stroške v višini 2.247,69 EUR s pripadki.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi kršitve določb pravdnega postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. V odgovoru je opozorila, da se pritožba nanaša predvsem na kršitve določb pravdnega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo glavnice 17.849,00 EUR s pripadki. Tožeča stranka je vtoževala plačilo dela po podjemni pogodbi. Tožena stranka se je branila z dvema ugovoroma: 1. da je tožeča stranka dela izvedla nekvalitetno; 2. da je tožeča stranka dobavila manjšo količino naročenih kosov (skoraj pri vsaki dobavi je manjkalo nekaj naročenih delov); zadnji ugovor je dala na naroku za glavno obravnavo.

7. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi nezadostno konkretiziranih trditev. Glede ugovora nekvalitetne izvedbe del je sodišče navedlo, da je bil tudi ta ugovor pavšalen, da tožena stranka ni navedla za kakšne napake je šlo, predvsem pa ni izkazala, da je o napakah obvestila tožečo stranko skladno s 633. členom Obligacijskega zakonika – OZ. Glede ugovora, da tožeča stranka ni dobavila zadostne količine izdelkov, je sodišče pojasnilo, da tožena stranka ni navedla konkretnih dobav in konkretne količine manjkajočih delov pri vsaki od dobav.

8. Pritožnica ugotovitvi sodišča prve stopnje, da njeni ugovori niso bili zadosti konkretizirani, niti ne nasprotuje, pač pa uveljavlja v nadaljevanju obravnavane kršitve določb pravdnega postopka.

9. Pritožnica navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti materialno procesno vodstvo. Kakšno materialno procesno vodstvo ni bilo izvedeno, pritožnica ne pojasni, kolikor pa smiselno zatrjuje, da bi moralo sodišče prve stopnje toženo stranko opozoriti na pomanjkljivo trditveno podlago, višje sodišče odgovarja, da materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka (prim. sodbo Vrhovnega sodišča, III Ips 35/2012 z dne 15. 4. 2014). Relativno bistvena kršitev določb postopka iz 285. člena ZPP ni podana.

10. Zato pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbo, da bi sodišče moralo zaslišati predlagane priče. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da zaslišanja predlaganih prič ni izvedlo zaradi pomanjkljive trditvene podlage. Dokazni predlog je informativne narave, ko manjkajo dejanske navedbe in ki naj bi se izpeljal zato, da bi stranka na njegovi podlagi lahko oblikovala svoje trditve; konkretno trditve o ugovoru obstoja stvarnih napak in delne izpolnitve. Tak dokazni predlog ni dopusten (prim. sodbo Vrhovnega sodišča, III Ips 14/2006 z dne 26. 9. 2006; in sodbo Vrhovnega sodišča, II Ip 234/2005 z dne 10. 5. 2007). Če bi sodišče ob taki trditveni podlagi priče zaslišalo, bi samo storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (212. člena ZPP).

11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Stroški tožeče stranke so odmerjeni po stroškovniku iz odgovora na pritožbo, ki je skladen z Odvetniško tarifo.