Jedro

Zapadla neplačana preživnina, o kateri obstoja izvršilni naslov, je lahko predmet cesijske pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi in opravljena izvršilna dejanja pa razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Upnici je naložilo, da dolžniku povrne stroške ugovora v znesku 11.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila. Višji dolžnikov predlog za povračilo ugovornih stroškov pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je podan ugovorni razlog iz 12. točke 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloge bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je prvotni upnik svojo terjatev do dolžnika odstopil svoji materi, sedanji upnici, potem ko je terjatev že zapadla v plačilo in jo je dejansko sedanja upnica pokrivala iz lastnih sredstev. Le nezapadle terjatve niso prenosljive in se jim ni mogoče odpovedati. Sodišče je napačno uporabilo določbo 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.

Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo dolžnikov ugovor zavrnjen, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem upnice, da je napačna odločitev, da terjatev prvotnega upnika ni veljavno prešla nanjo. Res določbi 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in tudi 417. člena Obligacijskega zakonika, ki velja od 1.1.2002, določata neprenosljivost terjatve, ki so povezane z osebnostjo upnika, vendar je v pravni teoriji in tudi sodni praksi uveljavljeno stališče, da se navedena prepoved nanaša na pravico povezano z osebo, ne pa tudi na posamezne zahtevke, ki iz nje izhajajo (primerjaj dr. Miha Juhart, Cesija, pogodbeni odstop terjatve, GV Ljubljana 1996, stran 53 in sklep VSL, opr. št. III Cp 3218/2001). S pogodbo o odstopu terjatve z dne 3.6.2003 so bile na sedanjo upnico prenešene terjatve, ki so vse že zapadle in o katerih obstaja veljaven izvršilni naslov. Po mnenju pritožbenega sodišča ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski preživnine, zato so le ti lahko tudi predmet cesijske pogodbe. Upnica je izvršilnemu predlogu priložila tudi s strani notarja overjeno pogodbo o odstopu terjatve, ki jo je sklenila z R.V., kar pomeni, da je prehod terjatve R.V. nanjo izkazala na način, ki ga prevideva 1. odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Po tej določbi namreč sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena, ali je na kak drug način prešla nanj.

Odločitev sodišča prve stopnje, da je podan ugovorni razlog iz 12. točke 2. odst. 55. člena ZIZ je napačna. Ker pa je dolžnik v ugovoru zatrjeval tudi druge ugovorne razloge, ki jih sodišče prve stopnje, zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, doslej ni preizkušalo, je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi z 355. členom ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Razveljavitev odločitve glede ugovora je narekovala tudi razveljavitev odločitve iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katero je bilo upnici naloženo povračilo ugovornih stroškov dolžnika. O teh bo moralo sodišče prve stopnje odločiti v ponovljenem postopku, enako kot o njenih pritožbenih stroških.