Jedro

Dolžnik je v ugovoru poleg trditev, da obvestila o poskusu vročitve nikoli ni prejel, tudi natančno pojasnil konkretne okoliščine glede svojega postopanja in preverjanja nabiralnika v času vročanja sklepa o izvršbi, kar pomeni, da njegove navedbe presegajo le pavšalno zanikanje prejema tega obvestila. Predvsem pa je dolžnik v dokaz svojih navedb, da obvestila o poskusu vročitve ni prejel, podal tudi substanciran dokazni predlog z zaslišanjem priče. Do tega dokaznega predloga se sodišče prve stopnje ni v ničemer opredelilo, predloga ni zavrnilo in tudi ni pojasnilo razlogov za njegovo neizvedbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zavrglo kot prepozen.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, ki navaja, da je v ugovoru obsežno pojasnil, zakaj je njegov ugovor pravočasen, in za to podal tudi dokazne predloge. Meni, da obvestilo pošte ne more predstavljati javne listine, pa tudi, če jo, ima dolžnik pravico izpodbijati vsebino take listine. Ponavlja, da obvestila o pošiljki ni prejel in se ni nahajalo v njegovem nabiralniku, v zvezi s tem pa je predlagal zaslišanje priče. Tega dokaza sodišče ni izvedlo in tudi ni podalo nobenih razlogov za njegovo neizvedbo. Dolžnik drugače kot s predlagano pričo ne more dokazati, da obvestila o pošiljki ni prejel. Poštar je morda obvestilo pomotoma vložil v napačni predalčnik, ali pa mu je padlo iz rok in tega ni opazil, dejstvo pa je, da ga v dolžnikov nabiralnik ni vložil in za to tudi ni naredil nobenega dokaza. Ni na primer fotografiral dolžnikovega nabiralnika, da bi dokazal vložitev obvestila v pravilni nabiralnik, zato pošta ne bi smela imeti moči zgolj z nepreverjeno izjavo narediti javne listine, ki bi onemogočala dokazovanje poštarjeve napake. Sodišče pa tudi ne bi smelo enostavno prezreti dolžnikovih dokaznih predlogov. Ker dolžnik nikoli ni prejel obvestila o pošiljki, je bil njegov ugovor pravočasen, odločitev sodišča o zavrženju pa je napačna.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ je ugovor treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Če se vloga vloži v elektronski obliki, se šteje čas, ko jo je prejel informacijski sistem sodstva, za trenutek izročitve sodišču, na katerega je naslovljena (prvi, drugi in tretji odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrženju ugovora oprlo na obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi in na ugotovitev, da je bil dolžniku sklep o izvršbi vročen s fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dne 10. 5. 2022, ugovor pa je vložil 19. 5. 2022, kar je že po izteku ugovornega roka in zato prepozno.

8. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima po prvem odstavku 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ lastnost javne listine in dokazuje resničnost podatkov o vročitvi (in so nasprotne pritožbene navedbe dolžnika, torej da ne more iti za javno listino, neutemeljene).1 Je pa skladno s četrtim odstavkom istega člena dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.

9. Dolžnik je resničnost podatkov iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izpodbijal že v ugovoru. Pojasnil je, da je sklep o izvršbi dne 16. 5. 2022 našel v poštnem nabiralniku. Dne 13. 5. 2022 zjutraj je zunajzakonska partnerka dolžnikovega direktorja A. A. kot običajno preverila vsebino nabiralnika in ugotovila, da je prazen. V ponedeljek 16. 5. 2022 pa je mati dolžnikovega direktorja v nabiralniku našla sklep o izvršbi. V času med 13. 5. 2022 zjutraj in 16. 5. 2022 dopoldan je bil torej vročen sklep o izvršbi, v zvezi s katerim dolžnik sicer nikoli ni prejel listka, s katerim naj bi mu bilo sporočeno, da ga čaka sodna pošiljka. V dokaz svojim navedbam, da v poštnem nabiralniku ni bilo obvestila in da se sklep o izvršbi 13. 5. 2022 zjutraj še ni nahajal v nabiralniku, je dolžnik predlagal zaslišanje A. A., ki nabiralnik redno preverja.

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zvezi s takimi navedbami dolžnika pojasnilo, da ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi lastnost javne listine, dolžnik pa zgolj z navedbo, da obvestila ni prejel, sodišča ni uspel prepričati v nasprotno.

11. Pritožba tako oceno oziroma zaključek sodišča utemeljeno izpodbija. Dolžnik je namreč v ugovoru poleg trditev, da obvestila o poskusu vročitve nikoli ni prejel, tudi natančno pojasnil konkretne okoliščine glede svojega postopanja in preverjanja nabiralnika v času vročanja sklepa o izvršbi, kar pomeni, da njegove navedbe presegajo le pavšalno zanikanje prejema tega obvestila. Predvsem pa je dolžnik v dokaz svojih navedb, da obvestila o poskusu vročitve ni prejel, podal tudi substanciran dokazni predlog z zaslišanjem priče A. A. Do tega dokaznega predloga se sodišče prve stopnje ni v ničemer opredelilo, predloga ni zavrnilo in tudi ni pojasnilo razlogov za njegovo neizvedbo, kot utemeljeno opozarja pritožba, zato je sklep obremenjen s kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Glede na pojasnjeno je višje sodišče dolžnikovi utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpraviti in se opredeliti do dolžnikovih navedb in predlaganih dokazov ter nato ponovno presoditi pravočasnost ugovora.

1 Prim. VSL sklep II Cpg 1419/2014 z dne 30. 9. 2014, VSL Sklep II Cpg 790/2018 z dne 26. 11. 2018, VSL Sklep II Cpg 121/2019 z dne 25. 3. 2019 in številni drugi.