Jedro

Toženka ni vezana na mnenja mnenjedajalcev in je bila dolžna sama presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej presoji ni smela spregledati nobenega od mnenj Zavoda, temveč je morala presoditi vsa v postopku pridobljena mnenja ter se do njih obrazloženo opredeliti.

Ker gre v obravnavani zadevi za poseg z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po določbah GZ, pomeni, da Zavod soglasje k projektni dokumentaciji poda v obliki mnenja.

Za posege, za katere je predpisana pridobitev projektnih pogojev, je te treba pridobiti tudi v integralnem postopku. Ureditev v integralnem postopku je od siceršnjega postopka izdaje gradbenega dovoljenja drugačna le v tem, da se pridobivanje mnenj ne izvede pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč se izvede v okviru integralnega postopka.

Ker iz mnenja Zavoda z dne 27. 1. 2020 (pozitivno mnenje) izhaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s kulturnovarstveni pogoji, je v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena ZVKD-1 toženkina odločitev, da sledi drugačnemu mnenju Zavoda z dne 15. 2. 2021 (negativno mnenje), ne da bi bile prej določene zahteve, investitorju pa dana možnost, da svoj projekt prilagodi tako, da bo dopusten. Navedene pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti s postopanjem na podlagi tretjega odstavka 40. člena GZ.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35105-121/2018/570 z dne 30. 3. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Toženka je s I. točko izreka izpodbijane odločbe zavrnila tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt ... na tam navedenih zemljiščih, z II. točko izreka izpodbijane odločbe pa je ugotovila, da v tem postopku stroški niso nastali.

2. V obrazložitvi navaja, da je nameravana gradnja objekt z vplivi na okolje, zato je pristojne mnenjedajalce pozvala k podaji mnenja o njeni sprejemljivosti, med drugimi tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju Zavod). Zavod je podal tri mnenja, in sicer 11. 7. 2019 mnenje s pogoji, 27. 1. 2020 pozitivno mnenje in 15. 2. 2021 negativno mnenje. Pojasnjuje, da je sledila zadnjemu mnenju Zavoda, ki ga je podal potem, ko je svoje mnenje podalo Ministrstvo za kulturo. Strinja se z njim, da je za presojo varstvenega režima za kulturni spomenik... relevanten Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (v nadaljevanju Odlok o razglasitvi) in da nameravana gradnja ni v skladu s tem odlokom. Ugotavlja, da predvidena gradnja v območju spomenika ni prilagojena vrednotam spomenika, da bodo načrtovani posegi skoraj povsem preglasili obstoječe, da so razen gloriete in pokritega stebrišča vsa ostala dela izključno gradbena ter da gre za popolno podreditev spomenika novim posegom. Za gradnjo v vplivnem območju ugotavlja, da ni začasna, ni nujno potrebna za uporabo, funkcioniranje, ohranjanje in predstavitev spomenika, niti je ni mogoče utemeljevati s stališča zagotavljanja trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika. Na podlagi tega zaključuje, da nameravana gradnja ni skladna z 10. in 56. členom Odloka o razglasitvi.

3. Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo, s katero sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Navaja, da Ministrstvo za kulturo v tem postopku ni pristojno za izdajo mnenj ter da je mnenje Zavoda z dne 15. 2. 2021 nezakonito in da ga toženka ne bi smela upoštevati. Trdi, da je varstveni režim ... določen z Odlokom o razglasitvi in da je Mestna občina Ljubljana sprejela s tem odlokom usklajen Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BR1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad, BS 1/4 Koroška (v nadaljevanju OPPN).

4. Uveljavlja, da je s projektom v celoti zadostil pogojem iz 56. člena Odloka o razglasitvi. Poudarja, da ... vrsto let pred pričetkom projekta ni bil vzdrževan ter da je nameravani projekt edina možnost, da se začne njegova prenova in ohranitev. Navaja, da je slabo stanje varovanih elementov spomenika razvidno iz konzervatorskega načrta za nameravano gradnjo iz julija 2010, ki ga je izdelal Zavod, ter toženki očita, da se do tega ni opredelila.

5. Trdi, da načrtovani poseg omogoča vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev dediščine in da bodo s projektom ohranjene vse varovane sestavine spomenika iz šestega odstavka 10. člena Odloka o razglasitvi. Meni, da ni pravne podlage za stališče, da je stadion lahko obnovljen le v izvirni obliki in brez kakršnihkoli dodatnih pozidav. Nasprotuje ugotovitvi, da je nameravana gradnja v nasprotju z varstvenim režimom za vplivno območje iz devetega odstavka 56. člena Odloka o razglasitvi, in toženki očita, da te ugotovitve ni utemeljila. Meni, da je deveti odstavek 56. člena Odloka o razglasitvi treba razlagati v skladu z 10. členom tega odloka, kar pomeni, da varstveni režim iz te določbe ne velja za stadion. Toženki očita, da ni obrazložila ugotovitve, da je treba ohraniti obstoječ nepozidan odprt prostor in tradicionalno rabo prostora ter da načrtovani objekti v vplivnem območju spomenika niso nujni za uporabo, funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika. Toženki očita še, da se ni opredelila do njegovih ugovorov, med drugim v zvezi z mnenjem izdelovalca projektne dokumentacije.

6. Stranke z interesom v odgovoru na tožbo navajajo, da bi realizacija nameravanega projekta v spomeniškem smislu pomenila uničenje ..., kar je v nasprotju s Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, Ustavo in Zakonom o varstvu kulturne dediščine. Zato se strinjajo z izpodbijano odločitvijo, svoje razloge pa utemeljujejo tudi z mnenji drugih strokovnih organizacij.

7. Sodišče je tožbo poslalo toženki, ki je sodišču dostavila upravne spise. V odgovoru na tožbo, ki ga je sodišče prejelo na naroku za glavno obravnavo 16. 2. 2022, navaja, da je že na podlagi odziva strokovne javnosti v času javne objave in dopisov Ministrstva za kulturo podvomila, ali je mnenje Zavoda z dne 27. 1. 2020 izdano na ustrezni pravni podlagi. Svoje stališče v zvezi z obravnavanim posegom so namreč podale tudi številne druge akademske, znanstvene in strokovne inštitucije oziroma združenja. Navaja še, da so tožnikovi očitki o ravnanju Ministrstva za kulturo in Zavoda v drugih postopkih irelevantni za odločitev v predmetni zadevi. Zavrača tožnikove navedbe o skladnosti projekta z Odlokom o razglasitvi in neobrazloženosti izpodbijane odločbe. Meni še, da deveti odstavek 56. člena Odloka o razglasitvi velja tudi za obravnavani spomenik. Zavrača tudi očitke, da se ni opredelila do vseh tožnikov ugovorov. Sodišču predlaga naj tožbo zavrne.

8. V pripravljalnih vlogah tožnik vztraja pri svojih navedbah, da ni pravne podlage za udeležbo Ministrstva za kulturo v tem postopku in da Odlok o razglasitvi ne določa obnove stadiona samo v izvirni obliki. Ne strinja se s toženkinim stališčem, da ohranjanja kulturne dediščine ni mogoče doseči le na konceptualni ravni, kot je to zapisano v PGD, torej le z ohranjanjem posameznih dediščinskih elementov, temveč le kot celoto. Trdi, da toženka ni navedla nobenih dejstev in okoliščin, ki bi narekovale drugačen način obnove, gradnje ali rekonstrukcije varovanih elementov iz 10. člena Odloka o razglasitvi in ni podala nobenih razlogov za stališče, da varstvo varovalnih elementov spomenika ni pravilno določeno. Vztraja tudi pri tožbenih očitkih, da izpodbijana odločba nima odločilnih razlogov.

**Glede datuma odločitve sodišča**

9. Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa predstavnici stranke z interesom vročen 30. 3. 2022, pooblaščencem druge stranke z interesom, toženke in tožnika pa 28. 3. 2022. Sodišče je, ob upoštevanju petdnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa,1 v zadevi odločilo po dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 7. 4. 2022. **Dokazni sklep**

10. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo izvedlo dokaz z vpogledom v vse listine upravnega spisa in v naslednje listine sodnega spisa: izpodbijano odločbo z dne 30. 3. 2021 (A2), pobudo za uvedbo upravnega inšpekcijskega postopka z dne 11. 11. 2020 (A3), odgovor na pobudo za uvedbo inšpekcijskega nadzora z dne 27. 11. 2020 s strani Ministrstva za javno upravo (A4), e-sporočila iz aprila in maja 2018 (C7), dopis Ministrstva za kulturo z dne 7. 6. 2018 (C8), članek na Siol.net z dne 20. 5. 2009 (C9), e-sporočila iz avgusta 2015 (C10), odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 13. 11. 2017 (C11), dopis sodišča A. A. z dne 23. 7. 2021 (C91) in odgovor na tožbo (C92 in C93).

11. Sodišče je na podlagi 52. člena ZUS-1 zavrnilo dokazni predlog za vpogled v zapisnik upravne inšpekcije o inšpekcijskem nadzoru z dne 11. 5. 2021 (A6), ker gre za listino, ki je nastala po izdaji izpodbijane odločbe in je tako nedopustna.

K I. točki izreka

12. Tožba je utemeljena.

13. Izpodbijana odločba je izdana v integralnemu postopku izdaje gradbenega dovoljenja po prvem odstavku 50. člena GZ. Ta postopek je predpisan za objekte z vplivi na okolje. Za te objekte se v integralnem postopku izda gradbeno dovoljenje, ki združuje odločitev o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja. Po tretjem odstavku 50. člena GZ se za presojo vplivov na okolje uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo okolja (tj. Zakon o varstvu okolja - ZVO-1 in podzakonski predpisi), razen če je s tem zakonom določeno drugače. V skladu s prvim odstavkom 51. člena ZVO-1 pa se v postopku presoje vplivov na okolje ugotovijo in ocenijo tudi vplivi na kulturno dediščino.

14. V obravnavani zadevi je sporno ravno to, ali je nameravana gradnja dopustna po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine ureja Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), za ta poseg pa je relevanten še Odlok o razglasitvi. Nameravana gradnja je namreč predvidena na območju ..., ki je bil z Odlokom o razglasitvi razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Za to območje pa je bil sprejet tudi OPPN. Po drugem odstavku 63. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljevanju OPN) za kulturne spomenike in njihova vplivna območja velja pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. To pomeni, da je treba določbe OPN in OPPN, ki mora biti na podlagi s petega odstavka 49. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) skladen z OPN (pred tem je enako določal četrti odstavek 15. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt), razlagati upoštevaje določbe Odloka o razglasitvi.

15. ZVKD-1 v prvi alineji prvega odstavka 28. člena določa, da je za poseg v spomenik treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. V tretjem odstavku istega člena določa, da se kulturnovarstveno soglasje za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, izda kot projektno soglasje. V prvem odstavku 29. člena pa ZVKD-1 določa, da je treba pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Po določbi drugega odstavka 30. člena ZVKD-1 se izdaja kulturnovarstvenega soglasja lahko zavrne samo v primeru, da je poseg v neskladju s kulturnovarstvenimi pogoji ali v primeru iz enajstega odstavka 29. člena tega zakona, to je, ko Zavod že na podlagi vloge ugotovi, da poseg ni dopusten ali mogoč.

16. V skladu s spremenjeno ureditvijo izdaje gradbenega dovoljenja v GZ so za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, dosedanja soglasja prekvalificirana v mnenja.2 Do mnenj se mora v skladu s prvim odstavkom 40. člena GZ opredeliti pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. V primeru neusklajenih, nejasnih mnenj in mnenj, ki nimajo ustrezne pravne podlage, lahko razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve ali spremembe mnenja. Če uskladitev ali sprememba mnenja ni dosežena, lahko odloči sam po opravljenem ugotovitvenem postopku ali s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem (tretji odstavek 40. člena GZ). Enako izhaja iz določb četrtega odstavka 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), v skladu s katerimi se sme odločba (v tem primeru gradbeno dovoljenje) izdati šele potem, ko upravni organ dobi mnenje mnenjedajalca, vendar na to mnenje ni vezan, razen, če je s posebnim predpisom to izrecno določeno.3 Iz navedenega izhaja, da toženka na mnenje ni vezana, mora pa ga presoditi.

17. Pristojni mnenjedajalec za varstvo nepremične dediščine je Zavod, ki je v tej zadevi podal tri mnenja, in sicer 11. 7. 2019 mnenje s pogoji, 27. 1. 2020 pozitivno mnenje in 15. 2. 2021 negativno mnenje. Ni sporno, da zadnje mnenje Zavoda upošteva stališča, ki jih je v mnenjih z dne 3. 8. 2020 in 28. 9. 2020 podalo Ministrstvo za kulturo.4 Vendar pa tožnik ne more uspeti s tožbenimi očitki o vlogi Ministrstva za kulturo pri izdaji navedenega mnenja, niti z očitki o nezakonitosti mnenja Zavoda z dne 15. 2. 2021. Ker toženka ni vezana na mnenja mnenjedajalcev, ni vezana na nobeno izmed izdanih mnenj Zavoda v obravnavni zadevi, temveč je bila dolžna sama presoditi, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pri tej presoji ni smela spregledati nobenega od mnenj Zavoda, torej tudi ne mnenja z dne 15. 2. 2021, temveč je morala presoditi vsa v postopku pridobljena mnenja ter se do njih obrazloženo opredeliti.

18. Sodišče se strinja s toženko, da pri presoji, ali je nameravana gradnja v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ni odločilno le ohranjanje posameznih dediščinskih elementov, temveč spomenik kot celota in odnosi med posameznimi elementi spomenika, ter prostori, ki z njimi tvorijo celoto. ZVKD-1 v prvem odstavku 1. člena namreč določa, da je namen zakonske ureditve varstva kulturne dediščine njeno celostno ohranjanje. Po 6. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona je celostno ohranjanje sklop ukrepov, s katerimi se zagotavljajo nadaljnji obstoj in obogatitev dediščine, njeno vzdrževanje, obnova, prenova, uporaba in oživljanje.

19. Kulturna dediščina, ki je predmet varstva v tej zadevi, je nepremični spomenik ... To izhaja iz prvega odstavka 10. člena Odloka o razglasitvi, ki določa, da se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota ... Po drugem odstavku istega člena je ta enota kulturni spomenik z umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi, vrtnoarhitekturnimi in naselbinskimi vrednotami. Spomenik po tretjem odstavku 10. člena Odloka o razglasitvi obsega parcele št. ..., to pa je, kot izhaja iz Vodilne mape, risba št. 0.8.2.10, celotno območje prostorske enote ... kot celota, medtem ko vplivno območje spomenika, ki je določeno v četrtem odstavku 10. člena Odloka o razglasitvi, obsega prostorski enoti P2 in P3, ki sta severno in južno od stadiona.

20. Za spomenik, torej za celotno območje P1, skladno s sedmim odstavkom 10. člena Odloka o razglasitvi, veljata varstvena režima iz prvega in petega odstavka 56. člena tega odloka. Tudi iz besedila prvega odstavka 56. člena Odloka o razglasitvi izhaja, da gre za varstveni režim, ki velja za celoten spomenik. Izjema sta le prva in četrta alineja navedene določbe, ki določata celostno ohranjanje in prepoved spreminjanja varovanih elementov, ti pa so za spomenik ... določeni v šestem odstavku 10. člena Odloka o razglasitvi. Zato torej na primer zahteva iz tretje alineje prvega odstavka 56. člena Odloka o razglasitvi, da se vsi posegi v spomenik in njegove enote podredijo ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi, na katero se smiselno sklicuje toženka, velja za celoten spomenik - to je za kulturni spomenik ... kot celoto, ne pa morebiti le za njegove varovane elemente.

21. Sodišče se tudi strinja s toženko, da na podlagi osmega odstavka 10. člena Odloka o razglasitvi varstveni režim iz devetega odstavka 56. člena tega odloka velja tudi za vplivno območje ... Prav to namreč toženka pove v zadnjem odstavku 26. točke obrazložitve izpodbijane odločbe in pri tem vztraja tudi v odgovoru na tožbo. Toženka je namreč v tem delu obrazložitve presojala zgolj posege v prostorskih enotah P2 in P3, torej v vplivnem območju obravnavanega stadiona. Ima pa toženka tudi prav, da je pri tej presoji treba izhajati iz namena, zaradi katerega je bil stadion razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, saj to logično izhaja iz dejstva, da gre za vplivno območje kulturnega spomenika, ki je zato z njim neločljivo povezan.

22. Tožnik pa utemeljeno uveljavlja, da je toženka prezrla, da se kulturnovarstveno soglasje (zdaj mnenje) po tretjem odstavku 28. člena ZVKD-1 izda kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev. Ker gre v obravnavani zadevi za poseg z vplivi na okolje, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku po določbah GZ, to pomeni, da Zavod soglasje k projektni dokumentaciji poda v obliki mnenja ob upoštevanju določb tega zakona, zlasti 52. člena v zvezi s 29., 30., 31. in 40. členom GZ.

23. Projektna dokumentacija je po prvem odstavku 29. člena GZ rezultat načrtovalskega procesa pri graditvi objektov in pomeni sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov, poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne ter tehnične značilnosti objekta. Skladno s četrtim odstavkom istega člena GZ je namenjena tudi pridobivanju pogojev in mnenj. Projektni pogoji pa so, kot izhaja iz prvega odstavka 30. člena GZ, namenjeni izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. V zakonodajnem gradivu je v obrazložitvi k 30. členu GZ razvidno, da gre za fazo pred začetkom projektiranja, ki pomeni usmeritev projektantom za pripravo popolne projektne dokumentacije, na katero nato pridobivajo mnenja. Gre za vhodne podatke in za pomoč projektantom pri projektiranju objekta.5 Enako vsebino in namen imajo kulturnovarstveni pogoji, saj tretji odstavek 29. člena ZVKD-1 določa, da se z njimi določi zahteve, ki jih mora izpolnjevati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ali druga projektna dokumentacija, potrebna za izvedbo posegov, in zahteve glede strokovne usposobljenosti izvajalcev specializiranih del. 24. Po drugem odstavku 30. člena GZ je pridobitev projektnih in drugih pogojev obvezna, če tako določa poseben predpis. Tak poseben predpis, ki ga je treba uporabiti v obravnavanem primeru, je ZVKD-1, ki v prvem odstavku 29. člena določa, da je pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja (zdaj mnenja) treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje. To potrjuje tudi obrazložitev k 30. členu GZ v navedenem zakonodajnem gradivu, iz katere izrecno izhaja, da se drugi odstavek 30. člena nanaša tudi na ZVKD-1. 25. Pridobivanje mnenj v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja, za kakršnega gre v tej zadevi, ureja 52. člena GZ, kar pa glede na drugi odstavek 50. člena GZ, ki ne izključuje uporabe določb 30. člena GZ o projektnih pogojih, pomeni, da je za posege, za katere je predpisana pridobitev projektnih pogojev, te treba pridobiti tudi v integralnem postopku. Ureditev v integralnem postopku je namreč od siceršnjega postopka izdaje gradbenega dovoljenja drugačna le v tem, da se pridobivanje mnenj ne izvede pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč se izvede v okviru integralnega postopka.

26. Za odločitev v tej zadevi je glede na pojasnjeno zahtevo, da je po drugem odstavku 30. člena GZ v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 29. člena ZVKD-1 obvezna pridobitev kulturnovarstvenih pogojev, ki jih mora izpolnjevati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, pomembno še, da je (kot tudi že pojasnjeno) v skladu s sedmim odstavkom 30. člena GZ v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZVKD-1 za poseg mogoče izdati negativno mnenje (ga zavrniti) le, če je v neskladju s kulturnovarstvenimi pogoji ali pa če ni dopusten ali mogoč.

27. V tej zadevi je Zavod podal tri mnenja, pri čemer iz prvih dveh mnenj (mnenje s pogoji z dne 11. 7. 2019 in pozitivno mnenje z dne 27. 1. 2020) izhaja, da sta dani ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev Zavoda št. 35102-0620/2014-19 z dne 25. 4. 2019. V mnenju z dne 15. 2. 2021, ki mu je v izpodbijani odločbi sledila toženka, pa Zavod ugotavlja, da projektna dokumentacija ni v skladu z varstvenim režimom Odloka o razglasitvi, ne opredeljuje pa se več do navedenih kulturnovarstvenih pogojev, ne iz mnenja, niti iz odločbe ne izhaja, da bi bile tožniku glede na spremenjeno razlago varstvenega režima z novimi pogoji določene zahteve, ki jih mora projekt izpolnjevati za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa jih tožnik ne bi izpolnil. Ker iz mnenja Zavoda z dne 27. 1. 2020 (pozitivno mnenje) izhaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s temi kulturnovarstveni pogoji, je v nasprotju s prvim odstavkom 29. člena ZVKD-1 toženkina odločitev, da sledi drugačnemu mnenju Zavoda z dne 15. 2. 2021 (negativno mnenje), ne da bi bile prej določene zahteve, investitorju pa dana možnost, da svoj projekt prilagodi tako, da bo dopusten. Navedene pomanjkljivosti toženka ni odpravila niti s postopanjem na podlagi tretjega odstavka 40. člena GZ (za katerega je sicer imela podlago že zaradi različnih mnenj Zavoda), saj iz zapisnika o videokonferenčni obravnavi z dne 4. 11. 2020 in izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi imelo to postopanje takšno vsebino. Po presoji sodišča pa določitve kulturnovarstvenih pogojev niti ni mogoče nadomestiti z usklajevanjem na navedeni podlagi, saj je za njihovo izdajo na podlagi 30. člena GZ v zvezi 29. členom ZVDK-1 pristojen Zavod.

28. Poleg tega iz mnenja Zavoda z dne 15. 2. 2021, niti iz izpodbijane odločbe, ne izhaja, da po predpisih kakršenkoli poseg na območju spomenika in njegovem vplivnem območju ne bi bil dopusten ali mogoč, ali povedano drugače, da nameravanega posega na podlagi kulturnovarstvenih pogojev sploh ne bi bilo mogoče uskladiti s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

29. To pa pomeni, da na podlagi izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, na katero od navedenih predpisanih pravnih podlag iz sedmega odstavka 30. člena GZ v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZVKDS-1 (to je, da bodisi poseg ni v skladju s kulturnovarstvenimi pogoji, bodisi ni dopusten ali mogoč) je toženka oprla svojo presojo, da poseg ni v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine. Če pa odločbe v odločilni okoliščini ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

30. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovnem postopek. Skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je v ponovljenem postopku toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. V ponovljenem postopku bo morala toženka presoditi vsa tri mnenja Zavoda ter v zvezi s tem tudi kulturnovarstvene pogoje, na podlagi katerih sta bila izdana pogojno in pozitivno mnenje Zavoda, ter v posledici te presoje postopati v skladu s 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 ter 30. in 40. členom GZ v zvezi z 51. in 52. členom tega zakona.

K II. in III. točki izreka

31. Sodišče je tožbi ugodilo, zato je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in je tožnika v postopku zastopala odvetnica, se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR. Stroške je toženka tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

32. Stroškovni zahtevi strank z interesom je sodišče zavrnilo na podlagi pravila o uspehu iz 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). 2 Glej obrazložitev k 30. in 31. členu GZ v Predlogu Gradbenega zakona, prva objava, EVA: 2015-2550-004. 3 Prim. Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, stran 316. Gl. tudi sodbo tega sodišča I U 1941/2019. 4 Glej 25. točko obrazložitve izpodbijane odločbe. 5 Predlog Gradbenega zakona, prva objava, EVA: 2015-2550-004.