Jedro

Gradnja brez predpisanega gradbenega dovoljenja se šteje kot nelegalna gradnja, sankcija za tako grajeni objekt je po določbi 152. člena ZGO-1 njegova odstranitev. Tudi sicer nedovoljene gradnje po poteku določenega časa ni mogoče šteti kot dovoljene, razen če zakon izrecno ne določa drugače, kar po ZGO-1 velja za objekte zgrajene pred letom 1967.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S prvostopno odločbo je upravni organ odločil pod točko 1 izreka, da mora inšpekcijski zavezanec A.A. (tožnik v tem sporu), takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo dvoetažnega prizidka tlorisne velikosti cca 5,0 x 8,0 m na zahodnem delu stanovanjske hiše na zemljišču s parcelno številko 2086/25 k.o. ... (točka 1 izreka). V 2 točki je odločeno, da mora v roku 6 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti prizidek na zahodnem delu stanovanjske hiše, na zemljišču s parcelno številko 2086/25 k.o. ..., ter vzpostaviti zemljišče iz 1 točke te odločbe v stanju pred gradnjo na svoje stroške, pod točko 3 izreka, da če ne bo izvršil naloženega dejanja na način in v roku kot je to določeno v 2. točki izreka odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke, ki se bo opravil po drugih osebah. Pod točko 4 izreka je odločeno, da se za objekt iz 1. točke odločbe prepoveduje izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, promet z njimi, sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. V obrazložitvi navaja, da je gradbena inšpektorica dne 19. 11. 2008 opravila inšpekcijski pregled in ugotovila, da inšpekcijski zavezanec (tožnik) rekonstruira ostrešje na celotnem dvoetažnem prizidku, lociranem na zahodni strani stanovanjske hiše na zemljišču s parcelno številko 2086/25 k.o. ... Obstoječa simetrična dvokapna streha prikrita z bitumenskimi skorjami se je nad prizidkom stanovanjske hiše odstranila v celoti, izvedla se je nova strešina z dvema frčadama, inšpekcijski zavezanec pa je konstrukcijske elemente ostrešja zamenjal z novimi ter na severni in južni strani prizidka izdelal frčadi, delno nad obstoječima odprtinama v stenah dimenzij cca 2,50 m x 1,0 m. Ostrešje konstrukcije se je spremenilo in je bilo zapisniško ugotovljeno, da je tožnik pričel z delom 18. 11. 2008, za poseg pa si ni pridobil gradbenega dovoljenja. Navedel je, da ni spreminjal naklona strešine, ne dolžine napuščev, tlorisno je ostalo ostrešje v enakih gabaritih in ni vedel, da si mora za to pridobiti dovoljenje. Zapisniško je še povedal, da je sicer pridobil Lokacijsko informacijo, številka 350-04-0089/2007-300 z dne 23. 1. 2007, ko pa sta oče in brat zgradila prizidek, sta pridobila določena soglasja, ki jih ne najdejo. Na podlagi primerjave stanja prizidka dne 8. 1. 2008 in 19. 1. 2008 (fotografij, ki so del zapisnika) je ugotovljeno, da je inšpekcijski zavezanec izvedel rekonstrukcijo ostrešja prizidka stanovanjske hiše, za katero si ni pridobil gradbenega dovoljenja, čeprav bi to moral storiti. V ugotovitvenem postopku ni predložil listin, iz katerih bi bilo razvidno, da so bile izvedene frčade vrisane v projektu za pridobitev upravnega dovoljenja. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da se je inšpekcijskemu zavezancu na podlagi darilne pogodbe z dne 15. 1. 1997 vknjižila lastninska pravica, torej je pravni naslednik pravic in dolžnosti očeta in brata, ki sta leta 1979 pričela z gradnjo dvoetažnega prizidka, prvotno garaže, leta 1991 pa kot večnamenskega objekta brez gradbenega dovoljenja. Kopije katastrskega načrta dokazujejo, da je bil prizidek na zahodni strani stanovanjskega objekta zgrajen pred letom 1967, iz geodetskega posnetka pa je razvidno, da je prizidek tlorisne velikosti cca 5 x 8 m. Na osnovi fotografij z dne 19. 11. 2008 je ugotovljeno, da gre za dvoetažni prizidek, ki ima dvokapno streho s frčadami, ki jo je inšpekcijski zavezanec ob ogledu rekonstruiral, plošča med etažami je armirano betonska, prav tako vertikalne vezi druge etaže, ki je zgrajena iz zidakov iz penjenega betona. Zavezanec v dopolnjenem postopku ni dostavil dokaza, projekta, ki naj bi ga izdelal B.B. iz katerega bi bilo razvidno, da so v projekt vrisane frčade, ki jih je inšpekcijski zavezanec zgradil 19. 11. 2008. Iz uradnih evidenc je razvidno, da je bilo v letu 1991 pod številko 351-654/86 izdano lokacijsko dovoljenje za rekonstrukcijo osnovnega dela objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967, ki pa je v letu dni po pravnomočnosti prenehalo veljati. Iz evidence dokumentiranega gradiva UE Velenje ne izhaja, da bi bilo v zvezi z omenjenim prizidkom izdano gradbeno dovoljenje. S pričetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja je kršena določba prvega odstavka 9. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki določa, da se gradnja objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za zgrajeni objekt, ki je predmet postopka, je bila že v času začetka gradnje prizidka, kot tudi v času inšpekcijskega pregleda. Gre za nelegalno gradnjo, ker ZGO-1 v 12.1 točki prvega odstavka 2. člena določa, da nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi, da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil. Navaja še 152. člen ZGO-1, ki določa, da v primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi, in da se že izgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Tretji odstavek 148. člena ZGO-1 določa opozorilo, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah, izrečene prepovedi iz 4. točke izreka odločbe pa so utemeljene s 158. členom ZGO-1, ki določa prepovedi, sicer dovoljenih in predpisanih dejanj in so obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep pa določbi 152. člena ZGO-1. Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev prvostopnega upravnega organa tako v dejanskem kot pravnem pogledu, zato sodišče teh razlogov ponovno ne navaja.

Tožnik v tožbi prereka ugotovitvene navedbe gradbenega inšpektorja in navaja, da ga sili, da stori nekaj, kot je „vzpostavitev zemljišča pred gradnjo“. Brat in oče sta prizidek zgradila pred letom 1991 in je inšpektor sam ugotovil, da je za prizidek oče že pridobil lokacijsko dovoljenje, številka 351-654/86, kar pomeni, da je upravni organ z ogledom ugotovil, da je gradnja prizidka na omenjeni lokaciji možna. Ne razume, zakaj mu inšpektor nalaga, da naj prizidek, ki ga je kot investitor zgradil pokojni oče, ko je sam zgolj menjal strešno kritino in namesto strešnega okna vgradil frčado, odstrani. Upravni organ je izdal za omenjeni objekt že lokacijsko dovoljenje, zato meni, da je gradnja možna, le dovoljenje mora pridobiti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je določba 152. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, številka 110/2009, dalje ZGO-1), ki v tem členu določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi, in da se zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možno. Kaj je šteti za nelegalno gradnjo opredeljuje ZGO-1 v določbi 12.1 točke prvega odstavka 2. člena, kjer je navedeno, da nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Iz določbe 6. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pa izhaja, da je izdaja gradbenega dovoljenja obvezna tako pri gradnji kot tudi pri rekonstrukciji objekta. Hkrati z ukrepom, ki se nanaša na nelegalno gradnjo, je dolžan inšpektor inšpekcijskemu zavezancu odrediti tudi prepovedi iz 158. člena ZGO-1, ki so obvezne sestavine inšpekcijske odločbe. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik postal lastnik med drugim tudi prizidka na zahodnem delu stanovanjske hiše na zemljišču s parcelno številko 2086/25 k.o. ..., ki ji bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja. Dejanska podlaga za izrečen inšpekcijski ukrep je v inšpekcijskem Zapisniku o ogledu kraja dne 19. 11. 2008, številka 06122-2942-208/1208, v katerem je ugotovljena protipredpisna gradnja, in ki je s strani tožnika, ki je bil na ogledu prisoten, tudi podpisan. Sam inšpekcijski zapisnik se po določbi 80. člena Zakona o splošnem upravnem postopku šteje za javno listino, in je dokaz o poteku in vsebini dejanja in postopka in danih izjavah. Za ta prizidek je bilo že v letu 1991 izdano lokacijsko dovoljenje številka 351-654/86 za rekonstrukcijo osnovnega dela objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967, ki pa je leto dni po pravnomočnosti (13. 3. 1992) prenehalo veljati, glede na to, da k temu lokacijskemu dovoljenju nikoli ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Nesporno je tudi, da sta tožnikova pravna prednika (oče in brat) začela v letu 1991 z gradnjo dvoetažnega prizidka tlorisne velikosti cca 5,0 x 8,0 m na zahodnem delu stanovanjske hiše na zemljišču s parcelno številko 2086/25 k.o. ..., za kar pa nista imela potrebnega upravnega dovoljenja, in da je tožnik začel z rekonstrukcijo ostrešja nad celotnim dvoetažnim prizidkom z izdelavo dveh frčad. Gradnja brez predpisanega gradbenega dovoljenja se šteje kot nelegalna gradnja, sankcija za tako grajeni objekt je po določbi 152. člena ZGO-1 njegova odstranitev. Tudi sicer nedovoljene gradnje po poteku določenega časa ni mogoče šteti kot dovoljene, razen če zakon izrecno ne določa drugače, kar po ZGO-1 velja za objekte zgrajene pred letom 1967 (1. točka prvega odstavka 197. člena ZGO-1). Tako je neutemeljen smiselno zatrjevani tožbeni ugovor, da sta prizidek zgradila že tožnikova pravna prednika (oče in brat), glede na to, da bi na podlagi takrat veljavnih gradbenih predpisov morala že njegova pravna prednika pridobiti ustrezno upravno dovoljenje za gradnjo, kar pomeni, da je takšna njuna nezakonita gradnja, kljub daljšemu časovnemu obdobju od izročitve objekta tožniku, še vedno protipredpisna, ker noben gradbeni predpis ne vsebuje določbe zastaranja inšpekcijskih postopkov in se ukrep gradbenega inšpektorja sedaj v celoti, kot tudi glede prej obstoječega dejanskega stanja (obstoječi prizidek), nanaša na tožnika kot novega lastnika objekta.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.