Jedro

Za izdajo začasne odredbe je na podlagi spremenjenega čl. 101/II tč. 5 Zakona o sodiščih pristojno ..... le v primeru, če je predlog za izdajo začasne odredbe vložen pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitraža. Za odločanje o predlogu za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve ugotovljene z odločbo v upravnem postopku je stvarno pristojno okrajno sodišče. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določila čl. 101 Zakona o sodiščih (v zv. s čl. 48 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ko se je izreklo za stvarno nepristojno na podlagi odločanja. Ob reševanju .. zoper sklep o začasni odredbi bo potrebno preizkusiti ali je začasna odredba dopustna.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i .

Obrazložitev

S sklepom opr. št. Z 50/92 z dne 21. 4. 2000 se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za nadaljnje odločanje v tej zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo Okrožnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Sklep je utemeljevalo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih, ki v 5. točki 48. člena spreminja 101. člen osnovnega zakona.

Proti cit.sklepu je dolžnik pravočasno vložil pritožbo. V obrazložitvi pritožbe meni, da bi sodišče prve stopnje moralo poleg tega, da se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zadevi razveljaviti tudi sklep o začasni odredbi z dne 14. 3. 2000. Po smiselni razlogi Zakona o sodiščih, veljavnega v času izdaje začasne odredbe okrajno sodišče ni bilo pristojno za odločanje o predlogu za začasno odredbo, oziroma za izdajo začasne odredbe v sporni zadevi, pač pa je bilo tudi pred spremembo Zakona o sodiščih (Ur. list RS, št. 28/2000) pristojno za odločanje o začasni odredbi pred začetkom gospodarskega spora okrožno sodišče. Takšno sklepanje izhaja iz pravilne razlage zakona. Ni logično, da bi v istem sporu ločeno odločali okrajno in okrožno sodišče, ki sta po položaju neodvisni, pravdna zadeva pa je po svoji naravi enotna celota, ki je ni mogoče parcialno hkrati obravnavati pred različnimi sodišči. Takšnega namena zakonodajalec zanesljivo ni imel. Gre za enotnost postopka in je postopek v zvezi z začasno odredbo lahko le del postopka, ki je dan v razsojo enemu sodišču. Tožnik meni, da je sodišče kršilo določbe o stvarni pristojnosti sodišča in bi zato moralo v izpodbijanem sklepu hkrati razveljaviti tudi sklep o začasni odredbi.

Pritožbi je bilo ugoditi.

Niso utemeljene pritožbene trditve, da tudi pred spremembo Zakona o sodiščih (Ur.list RS,št. 28/2000) prvostopno sodišče ni bilo pristojno za odločanje o začasni odredbi. Zakon o sodiščih (Ur.list RS, št. 19/94) je v čl. 99/II. tč. 4 določal, da so okrajna sodišča pristojna v izvršilnih zadevah ter za opravljanje izvršbe. Upnica je verjetnost obstoja svoje denarne terjatve zoper dolžnika izkazovala z v upravnem postopku izdano odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Velenje 2000 št. 48011-9/99, 23-51-95/63 z dne 4. 2. 2000.Po čl. 266 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v upravnem postopku pristojno tudi za odločitev o predlogu za začasno odredbo po koncu tega postopka. Pritožba iz navedenega razloga torej ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pa zaključuje, da je sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabilo določbo 48. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Ur. list RS, št. 28/2000) oziroma spremenjeni člen 101 Zakona o sodiščih. Po spremembi 101. člena Zakona o sodiščih je določena stvarna pristojnost okrožnih sodišč o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost. V predmetni zadevi ne gre za dejanski stan iz citirane določbe. Upnik je pri sodišču prve stopnje podal predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, ugotovljene na podlagi odločbe upravnega organa, sodišče prve stopnje pa je ob izdaji začasne odredbe upnici v opravičbo začasne odredbe naložilo,da vloži zoper dolžnika predlog za izvršbo. Nikakor torej ne gre za predlog za izdajo začasne odredbe, vložene pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost. Za odločanje v tej zadevi je torej stvarno pristojno sodišče prve stopnje v skladu z določbo čl. 99/II točka 4 Zakona o sodiščih.

Glede na obrazloženo je bilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (čl. 365 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Pritožbeno sodišče pa prvostopno sodišče opozarja, da bo ob reševanju dolžnikovega ugovora zoper izdani sklep o začasni odredbi preizkusiti ali so podani pogoji za začasno odredbo (čl. 269 ZIZ).