Jedro

V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka.

Izdani račun lahko dokazuje obstoj pravnega razmerja le, če mu naslovnik ne ugovarja, to pa se v tej pravdi ni zgodilo. Zato zgolj dejstvo, da je tožnica račun 3. 8. 2020 izdala toženki in z njim zahtevala plačilo opravljenega dela leta 2020, ne dokazuje, da je bila pogodba z njo tudi sklenjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka plačati tožnici 3.742,00 EUR s pripadki (I. točka izreka) in tožnici naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v znesku 1.216,61 EUR s pripadki (II. točka izreka). Presodilo je, da toženka ni pasivno legitimirana v tem sporu.

2. Ugotovilo je sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je tožnica opravila dela na podlagi podjemne pogodbe v zvezi s projektom Plinovod V., (2) da se je zakoniti zastopnik tožnice o delih, plačilo katerih je predmet tožbenega zahtevka, pogovarjal z A. A., (3) da je A. A. prokurist toženke (družbe B., d. o. o.) in tudi družbe B.-X., d. o. o., (4) da imata ti dve družbi sedež na istem naslovu, (5) da A. A. in direktor tožnice ob dogovorih o izvedbi opravljenih del nista izrecno precizirala, za katero družbo bo tožnica opravila naročeno delo, (6) da je na nepodpisani pogodbi (B1), ki jo je v spis predložila toženka, kot naročnik navedena družba B.-X., d. o. o. (in ne toženka), (7) da ta pogodba predstavlja podlago za sodelovanje pri projektu nadzora Plinovoda V.1, (8) da je bila pogodba (B1) pripravljena na podlagi ponudbe zakonitega zastopnika tožnice, (9) da je imel po prejemu pogodbe (B1) zakoniti zastopnik tožnice C. C. pripombe le glede pravno organizacijske oblike sopogodbenika toženke (namesto tožnice je bil kot podizvajalec naveden zakoniti zastopnik tožnice kot s. p.), glede ostalih določil pa ni imel pripomb in (10) da je to pogodbo zakoniti zastopnik tožnice2 prejel šele junija 2019, čeprav je z nadzori začel že v maju istega leta.

**Pritožba tožnice in odgovor toženke**

3. Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

4. V odgovoru na pritožbo pa je toženka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

5. Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporu majhne vrednosti_

6. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

7. Pritožbeno sodišče torej ne NE SME dejanskega stanja ugotoviti drugače, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ne sme videti listin ali pa elektronske korespondence med pravdnima strankama, do katere se sodišče prve stopnje ni opredelilo, pritožnica pa v okviru uveljavljanja dovoljenih pritožbenih razlogov na to ni opozorila. Pritožbeno sodišče ima torej pri odločanju o pritožbi v SMV zelo zoženo področje presojanja pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe_

8. S pritožbeno navedbo, da pogodba (B1) ni bila podlaga za poslovno sodelovanje, pač pa je služila le kot obrazec za pogajanje, se pritožnica spušča na področje dejanskega stanja. Isto velja za pritožbeno navedbo, da je tožnica sklenila ustno pogodbo s toženko na podlagi dogovora z njenim prokuristom A. A. in družbenico D. D., ne pa tudi z E. E., ki je na pogodbi naveden kot direktor družbe B.-X., d. o. o., pa tudi za navedbo, da se pogodba, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, nanaša na drug posel in na drugo obdobje in zato ne more biti podlaga za poslovno sodelovanje v tem sporu. Kot je pojasnjeno zgoraj (6. točka obrazložitve), pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen pritožbeni razlog v SMV.

9. S ponavljanjem navedb, ki jih je tožnica podala pred sodiščem prve stopnje3 tudi ni mogoče uspeti v pritožbenem postopku, saj ponavljanje že podanih navedb ne predstavlja uveljavljanja dovoljenega pritožbenega razloga.

10. Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje kot ključni dokaz štelo pogodbo (B1), ki je brez datuma, nepodpisana in med pogodbenimi strankami, ki niso pravdne stranke, predmet pogodbe pa je bilo naročilo iz leta 2019. Iz 9. točke obrazložitve izpodbijane sodbe pa da izhaja, da je zakoniti zastopnik tožnice izpovedal, da je to pogodbo prejel šele junija 2019, torej po tistem, ko je maja 2019 začel z nadzori in da razen pravne oblike izvajalca (tožnice) ni imel drugih pripomb ter da ta pogodba očitno predstavlja voljno pogodbenih strank, ki je bila predhodno izražena zgolj ustno.

11. S temi navedbami pritožnica uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj zatrjuje, da obstoji očitno nasprotje med tem, kar se navaja v obrazložitvi sodbe glede na predložene listinske dokaze in izvedene dokaze. Kaj so ti _listinski dokazi_, pritožnica ni navedla. Pač pa se je sklicevala na tožbene _navedbe_ pod I ter na samo verodostojno listino, priloženo k tožbi4, rekoč da iz nje izhaja, da je šlo za opravo nadzora v letu 2020 na podlagi ustnega naročila št. 20. 5. 2020 (datum naročila).

12. Tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena. _Ustno naročilo_ pač ne predstavlja listinskega dokaza. Izdani račun pa lahko dokazuje obstoj pravnega razmerja le, če mu naslovnik ne ugovarja, to pa se v tej pravi ni zgodilo. Zato zgolj dejstvo, da je tožnica račun (A2) 3. 8. 2020 izdala toženki in z njim zahtevala plačilo opravljenega dela leta 2020, ne dokazuje, da je bila pogodba z njo tudi sklenjena. Pisnega naročila, ki bi dokazovalo, da je bila sklenjena prav s toženko, pa ni bilo. Zakoniti zastopnik tožnice, zaslišan kot stranka, je med postopkom pred sodiščem prve stopnje izpovedal, da je pač delal za A. A.5 in da je enkrat izdal račun na eno firmo (B., d. o. o.), drugič pa na drugo (B.-X., d. o. o.) ter da je vedno dobil vse plačano. Vsaka družba je samostojna pravna oseba, na pogodbo (B1) pa zakoniti zastopnik tožnice, tudi če drži, da je predstavljala le obrazec za pogajanja, ni imel pripomb, (razen pravno organizacijske oblike, ki se nanaša nanj). Zato se zdi glede na dejstva, povzeta v 2. točki te obrazložitve, na katera je, kot rečeno, pritožbeno sodišče vezano, logično, da je sodišče prve stopnje kot pogodbeno stranko tožnice štelo družbo B.-X., d. o. o.6 in tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrnilo. To tem bolj, ker je zakoniti zastopnik tožnice izpovedal, da je delal za družbo, ne pa tudi, za katero družbo (ali za B., d. o. o., ali za B.-X., d. o. o.).

13. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke pa je na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedeno nič, kar bi kakorkoli doprineslo k odločitvi o pritožbi.

1 To naj bi izhajalo iz izpovedi zakonitih zastopnikov obeh pravdnih strank. 2 Kot je izpovedal na glavni obravnavi 8. 12. 2021, stran 5 zapisnika. 3 Da iz tožbenih navedb in iz verodostojne listine, ki je bila predložena k tožbi, izhaja, da je šlo za opravo nadzora - opravljeno delo tožeče stranke v letu 2020 na podlagi ustnega naročila številka 20-05-2020 (datum naročila). 4 To je predstavljal vtoževani račun št. 23/2020 z dne 3. 8. 2020, izdan za znesek 3.742,00 EUR. 5 Ki je prokurist obeh družb. 6 Čeprav je iz korespondence z dne 22. 9.2020 (B3), katere ne omenja ne prva sodba, ne pritožba, razvidno, da je bila med strankama v bistvu sporna le višina.