Jedro

Ker tožnik tudi po pozivu sodišča prve stopnje ni plačal sodne takse za predlog za izdajo začasne odredbe, se šteje, da je predlog umaknil. Iz tega razloga je odločitev o ustavitvi postopka v tem delu pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo (I. točka izreka) ter štelo, da je tožeča stranka umaknila predlog za izdajo začasne odredbe in postopek v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe ustavilo (II. točka izreka).

Zoper sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje tožnik. Iz pritožbe izhaja, da se s sklepom ne strinja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep zavrže oziroma potrdi trditev tožnika, da je veljaven upravni akt, odločba, razpis izpodbijan v tožbi, ki je zavržena. Od tožene stranke zahteva potrditev veljavnosti upravnega akta „Obvestilo o razveljavitvi razpisa št. 897 z dne 26. 8. 2011.“ Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP tožbo zavrglo, saj je ugotovilo, da tožnik vloge z dne 9. 12. 2011, ki jo je poimenoval „Tožba za ugotovitev stanja glede na upravni akt“, ni popravil in dopolnil, tako da bi bila primerna za obravnavo. Prav tako je pravilno ustavilo postopek v zvezi s predlogom za začasno odredbo na podlagi drugega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadaljnji), ker je skladno s tretjim odstavkom 29. b člena v zvezi s 239. členom ZIZ štelo, da je tožnik predlog za izdajo začasne odredbe umaknil. Tožnik je namreč dne 20. 1. 2012 podal predlog za izdajo začasne odredbe, kateremu pa ni bilo priloženo dokazilo o plačani sodni taksi, prav tako pa tudi ni bil podan predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Iz tega razloga je sodišče tožnika s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse dne 25. 1. 2012 pozvalo, da v roku 8 dni od vročitve plača neplačano sodno takso in ga opozorilo na posledice neplačila (34. člen Zakona o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008 in nadaljnji). Tožnik sodne takse v postavljenem roku ni plačal. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe tožnika, saj sodišče prve stopnje o zadevi sploh ni odločalo po vsebini. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožnik ni priglasil.