Jedro

Brzojavna - neobrazložena pritožba ni nepopolna pritožba (1. odstavek 351. člena ZPP). Je tudi podpisana, čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, kot je tudi sicer njena ostala vsebina (4. točka 350. člena ZPP). Zato vložitev obrazložitve pritožbe v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP ne more imeti za posledico podaljšanje roka za pritožbo iz 1. odstavka 348. člena ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje na podlagi take pritožbe obsega samo po uradni dolžnosti upoštevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in pravilnost uporabe materialnega prava (365. člen ZPP), brez upoštevanja pritožbenih razlogov v obrazložitvi pritožbe, vloženi v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP, a po poteku roka za vložitev pritožbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane v 1. in 3. točki izreka sklep o izvršbi opr. št. IV I 684/93 z dne 23.2.1993 v veljavi, zaradi česar mora tožena stranka plačati tožeči stranki 738.208,00 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Po 3. odstavku 113. člena ZPP je mogoče vlogo, ki je bila sodišču poslana brzojavno, v treh dneh dopolniti. Po 1. odstavku 106. člena ZPP so med vloge uvrščena tudi pravna sredstva. Stališče pritožbenega sodišča, da se brzojavno vložena neobrazložena pritožba šteje za popolno vlogo je pravni konstrukt, ki ni v skladu z določbama 7. in 10. člena ZPP. Stališče pritožbenega sodišča je umetno, formalistično in skonstruirano. Sicer pa je tožena stranka v brzojavni pritožbi uveljavljala vse pritožbene razloge. Zato bi moralo sodišče druge stopnje opraviti preizkus tudi o tem, ali je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

V revizijskem odgovoru je tožeča stranka navedla, da v reviziji zatrjevane kršitve določb ZPP niso podane, in predlagala, naj revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno stroškovno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Brzojavna - neobrazložena pritožba ni nepopolna pritožba (1. odstavek 351. člena ZPP). Je tudi podpisana, čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, kot je tudi sicer njena ostala vsebina (4. točka 350. člena ZPP). Zato vložitev obrazložitve pritožbe v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP ne more imeti za posledico podaljšanje roka za pritožbo iz 1. odstavka 348. člena ZPP. Preizkus izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje na podlagi take pritožbe obsega samo po uradni dolžnosti upoštevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in pravilnost uporabe materialnega prava (365. člen ZPP), brez upoštevanja pritožbenih razlogov v obrazložitvi pritožbe, vloženi v roku iz 3. odstavka 113. člena ZPP, a po poteku roka za vložitev pritožbe. Iz povedanega sledi, da pritožbeno sodišče, ki je opravilo preizkus izpodbijane sodbe prvostopne sodbe tako glede morebitnega obstoja bistvenih kršitev iz 2. odstavka 354. člena ZPP kot tudi glede pravilnosti uporabe materialnega prava, v reviziji zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka ni zagrešilo.

Ob upoštevanju pravnoodločilnih dejanskih ugotovitev, ki so bile podlaga za odločitev v tej pravdni zadevi in na katere je revizijsko sodišče vezano (3. odstavek 385. člena ZPP), je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, po ugotovitvah revizijskega sodišča pa sodišči druge in prve stopnje tudi bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP nista zagrešili. Zato je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 154., 155, in 166. člena ZPP. Tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, mora stroške revizijskega postopka trpeti sama (154. člen ZPP). Enako pa velja za tožečo stranko, ki je na revizijo odgovorila, saj njen revizijski odgovor ni v ničemer pripomogel k odločitvi v revizijskem postopku. Stroškov revizijskega odgovora zato ni mogoče opredeliti kot stroške, ki so bili za pravdo potrebni (155. člen ZPP).