Jedro

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo kot prepozno po prejemu odgovora na tožbo. V sklepu je pravilno odločilo, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti stroške postopka, saj je šele na podlagi navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo ugotovilo relevantna dejstva za presojo pravočasnosti tožbe.

Izrek

Pritožba zoper sklep z dne 9. 11. 2011 in pritožba zoper sklep z dne 14. 11. 2011 se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 9. 11. 2011 zavrglo tožbo z dne 22. 8. 2011, s katero je tožnik od tožene stranke v zvezi z razpisom delovnega mesta „računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti“ zahteval ponovitev izbirnega postopka oziroma nov razpis z enakimi pogoji glede na načelo javnega razpisa in plačilo odškodnine v višini 24.000,00 EUR, v kolikor sodišče ugotovi kršitev načela zakonitosti, načela enakopravne dostopnosti, načela kariere in posledično onemogočene zaposlitve.

Z izpodbijanim sklepom z dne 14. 11. 2011 pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 718,20 EUR v 15 dneh po prejemu tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper oba sklepa se pravočasno pritožuje tožnik z laičnima pritožbama.

V pritožbi zoper sklep z dne 9. 11. 2011 navaja, da sklep v celoti zavrača, saj bi bilo zavrženje tožbe v 15 dneh logično, če bi tožnik vložil tožbo zaradi neizbire kandidata in bi to morala opraviti že sodnica na zunanjem oddelku v Brežicah. Tožba je bila vložena zoper razpis iz leta 2010 in ker je bil sklep o izbiri v tem razpisu izdan istega dne kot obvestila neizbranim kandidatom, je to kršitev 28. člena ZDR.

V pritožbi zoper sklep z dne 14. 11. 2011 pa navaja, da je bila tožba zavržena po 158. členu ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo toženi stranki povrniti pravdne stroške, razne, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Poudarja, da tožeča stranka tožbe ni umaknila, saj jo je sodišče zavrglo. Navaja, da je izpodbijani sklep ničen, ker po tarifni št. 3100 izvršba ni izvedena, ničen pa je tudi zaradi zlorabe osebnega imena.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo, na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6. , 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, odločitvi sta tudi pravilni, čeprav odločitev v sklepu z dne 14. 11. 2011 delno iz drugih razlogov.

V zvezi z izpodbijanim sklepom z dne 9. 11. 2011 je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik tožbo z dne 22. 8. 2011 vložil po izteku roka iz 5. odstavka 204. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, v roku 30 dni po prejemu obvestila, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Ker je tožnik s tožbo izpodbijal razpis za prosto delovno mesto iz leta 2010, za katerega je tožena stranka predložila dokazilo, da je bil tožnik z obvestilom, ki ga je tožena stranka odposlala dne 9. 8. 2010, o neizbiri obveščen, je tožba vložena po izteku zakonsko določenega prekluzivnega materialnega roka, torej je prepozna. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da tožba, poleg tega, da je prepozna, tudi ni primerna za obravnavo, kljub temu, da je sodišče prve stopnje tožnika s sklepom z dne 1. 9. 2011 že pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe. Tudi dopolnjena tožba namreč ne vsebuje vseh potrebnih elementov po 1. odstavku 180. člena ZPP, saj nima dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek in tudi ne dokazov v zvezi z zahtevano odškodnino v višini 24.000,00 EUR. Tako je sodišče prve stopnje pravilno tožbo zavrglo.

Tudi v zvezi z izpodbijanim sklepom z dne 14. 11. 2011 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 718,20 EUR, pravilna. Vendar bi moralo sodišče prve stopnje kot pravno podlago zanjo upoštevati določbo 1. odstavka 154. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške in ne 158. člen istega zakona. Tožnik namreč tožbe ni umaknil, ampak jo je sodišče po prejemu odgovora na tožbo zavrglo, zaradi česar tožnik v pravdi ni uspel. Je pa sodišče prve stopnje pravilno pri odmeri stroškov upoštevalo Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadaljnji) in sicer tarifno št. 3100 – nagrada za postopek, tarifno št. 6002 – materialni stroški ter 20 % DDV po tarifni št. 6007. Neutemeljene so tožnikove pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče tožbo zavreči takoj. Kot izhaja iz spisa je sodišče prve stopnje šele po prejemu odgovora na tožbo lahko ugotovilo, da je tožba vložena prepozno. Tako je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določilo 275. člena ZPP in z odločitvijo počakalo do prejema odgovora na tožbo.

Glede na navedeno sta pritožbi tožeče stranke neutemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka v pritožbah ni priglasila.