Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da tožnik dolžnosti toženca, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek, ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (to je točki III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da plača tožniku 16.360,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2013 dalje do plačila (točka I izreka). Višji zahtevek iz naslova plačila avtorskega honorarja je zavrnilo (točka II izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženec v roku 8 - ih dni po pravnomočnosti sodbe dostavi sporede vseh uporabljenih del na prireditvah, naštetih v izreku (točka III izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožniku povrniti 1.646,76 EUR stroškov postopka v roku 15 dni s pripadki (točka IV izreka).
2. Pritožbo vlaga tožnik. Izpodbija odločitev, s katero je sodišče zavrnilo zahtevek za izročitev sporedov uporabljenih del. Uveljavlja pritožbena razloga po drugi in tretji točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Priglaša pritožbene stroške.
Soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da so sporedi uporabljenih del finančni dokument, ne drži pa, da tožnik zato ne bi imel pravnega interesa za postavljeni dajatveni zahtevek. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika zavrnilo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, čeprav se ta pri dajatvenem zahtevku predpostavlja. Ker s sporedi ne razpolaga, ne more opraviti delitve honorarja. Posledično ne more opraviti naloge, ki mu jo nalaga 7. točka 146. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Dodaja še, da podatki o prihodkih oziroma drugih okoliščinah za obračun avtorskega honorarja niso identični s podatki za obračun in delitev tako zbranega honorarja.
3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pravni interes je sicer procesna predpostavka tudi pri dajatveni tožbi, vendar se pri tej obliki tožbe domneva in ga tožniku ni treba posebej izkazovati. Ker toženec obstoju pravnega interesa ni ugovarjal, se je sodišče prve stopnje s tem ukvarjalo mimo trditev. Odločitve o zavrnitvi tega dela tožbenega zahtevka zato s pomanjkanjem pravnega interesa ni mogoče utemeljevati.
6. Odločitev pa je, čeprav iz drugih razlogov, vseeno pravilna.
7. Prireditelji kulturnoumetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki varovanih del so na podlagi prvega odstavka 159. člena ZASP res dolžni v 15 - tih dneh po priobčitvi poslati pristojni kolektivni organizaciji sporede vseh uporabljenih del. Ravnanje v nasprotju s tem določilom predstavlja prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe (2. točka prvega odstavka 185. člena ZASP); ne predstavlja pa pravnega temelja za nastanek zasebnopravne (in kot takšne tudi iztožljive) obveznosti posredovanja sporedov. V sodni praksi(1) se je oblikovalo stališče, da tožnik dolžnosti toženca, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek, ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožnik ima kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila, morebitne odškodnine ter civilne kazni). Ali takšna zakonska ureditev vpliva na obveznost, ki jo ima tožnik na podlagi 7. točke prvega odstavka 146. člena ZASP (delitev zbranih sredstev imetnikom pravic), ob povedanem ne more biti relevantno.
8. Glede na zgoraj obrazloženo pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je na podlagi 353. člen ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo.
9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen (154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.
Op. št. (1): Primerjaj odločbe VSL I Cp 789/2011, VSL I Cpg 1237/2012, VSL II Cp 3032/2013, VSL I Cp 26/2014 in druge.