Jedro

Priča je bila na naroku dodatno zaslišana, sodišče pa jo je vabilo na naslov, ki mu ga je sporočila tožeča stranka, zato je bila priča zaslišana na njeno zahtevo, saj je tožena stranka predlog za dodatno zaslišanje te priče umaknila. Zato stroške priče krije tožnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se priči A.A., ..., A. priznajo potni stroški v višini 13,54 EUR (I. točka izreka) in stroške naložilo v plačilo tožeči stranki v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper II. točko izreka se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je zaslišanje te priče predlagala tožena stranka s pripravljalno vlogo z dne 30. 11. 2011 in ne tožnik. Dne 11. 10. 2012 je tožena stranka umaknila dokazni predlog za dodatno zaslišanje te priče, s čemer se je strinjal tudi tožnik. Sodišče je zaslišanje te priče izvedlo, plačilo potnih stroškov pa neutemeljeno naložilo v plačilo tožniku. Podlage za tako odločitev ni niti v ZPP niti v ZDSS-1, prav tako pa tudi ne v Pravilniku o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, zato je ta sklep nezakonit. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je priči priznalo povračilo stroškov, ki jih je imela s pristopom na narok za glavno obravnavo, na katerem je bila zaslišana in povračilo stroškov naložila tožeči stranki, ki je izvedbo dokaza predlagala. Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje strinja.

Navedena priča je bila na naroku dne 13. 12. 2012 dodatno zaslišana, sodišče pa jo je vabilo na naslov, ki mu ga je sporočila tožeča stranka, kar izhaja iz sklepa sprejetega na naroku za glavno obravnavo dne 15. 11. 2012, zato je bila priča zaslišana na njeno zahtevo, saj je predlog za dodatno zaslišanje, ki ga je podala sicer tožena stranka, ta umaknila dne 16. 10. 2012 (l. št. 149). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da stroške priče krije tožnik pravilna. Po 1. odstavku 153. člena ZPP mora sicer stranka, ki predlaga izvedbo dokaza založiti znesek, ki je potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. Te stroške ima stranka pravico priglasiti kot stroške postopka in je do njihove povrnitve upravičena glede na uspeh v pravdi. Tako je sodišče prve stopnje pravilno naložilo plačilo stroškov tožeči stranki, ki bi jih lahko priglasila kot stroške postopka.

Ker niso podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).