- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sodba IV Cp 346/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.346.2019 Civilni oddelek
Povzetek
- Določitev preživnine za mladoletnega otrokaSodba obravnava vprašanje, kako določiti višino preživnine, ki jo mora toženec plačevati za mladoletnega sina, ob upoštevanju njegovih in tožničinih dohodkov.
- Utemeljenost pritožbe glede preživnineSodba se ukvarja z utemeljenostjo pritožbe toženca, ki trdi, da zaradi sezonskega dela ne more plačevati določene preživnine.
- Obveznost plačila preživnine in dolgaSodba obravnava tudi vprašanje, ali je mogoče odpisati dolg za preživnino in ali je možno dogovoriti obročno plačilo.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnica zasluži okrog 650 EUR mesečno. Toženec zasluži povprečno 965 EUR mesečno. Pritožbenih trditev, da v zimskih mesecih zasluži bistveno manj, pritožnik prav z ničemer ne dokaže. Dokazi, ki jih je predložil sam (priloge B 2 do B 4), njegove pritožbene navedbe celo ovržejo. Glede na opisano, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 55 % otrokovih potreb, tožnica (ob tem ko je na njej tudi praktično vsa skrb za otroka) pa 45 % otrokovih potreb, celo v toženčevo korist.
Izrek
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
Obrazložitev
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I. razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, II. tožencu naložilo, da mora za mladoletnega sina ... od 1. 10. 2018 plačevati 190 EUR mesečne preživnine, III. za obdobje od 23. 2. 2018 do 30. 9. 2018 pa mu naložilo plačati še 290 EUR. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo (IV. točka izreka izpodbijane sodbe).
2. Odločitvi o razvezi zakonske zveze in zavrnitvi zahtevka za plačilo preživnine, višjega od 190 EUR mesečno, sta postali pravnomočni.
3. Zoper odločitev o preživnini pa se brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in pritožbenega predloga pravočasno pritožuje toženec. Opisuje, da dela v gradbeništvu, kjer od decembra do marca ni dela, zato v tem obdobju ne zasluži več kot 400 EUR mesečno. V tem času zato ne more plačevati 190 EUR mesečne preživnine, saj njegovi prihodki zadoščajo komaj za plačilo najemnine in pritožnikovih življenjskih stroškov. Tudi 290 EUR za nazaj ne zmore plačati, prosi za odpis dolga ali obročno plačilo.
4. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Preživnina se določa glede na zmožnosti staršev in potrebe otrok (129. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; ZZZDR). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da skoraj štirinajstletni ... za preživljanje potrebuje približno 340 EUR mesečno. Takšnim ugotovitvam sodišča prve stopnje pritožnik ne nasprotuje.
7. Toženec tudi ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožnica zasluži okrog 650 EUR mesečno. Da bi bile njene siceršnje preživninske zmožnosti kaj boljše od tega, pritožnik ne trdi.
8. Na podlagi plačilnih list za čas od aprila do septembra 2018 (priloge C 1 do C 6) je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec zasluži povprečno 965 EUR mesečno. Pritožbenih trditev, da v zimskih mesecih zasluži bistveno manj, pritožnik prav z ničemer ne dokaže. Dokazi, ki jih je predložil sam (priloge B 2 do B 4), njegove pritožbene navedbe celo ovržejo.
9. Glede na opisano, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 55 % otrokovih potreb, tožnica (ob tem ko je na njej tudi praktično vsa skrb za otroka) pa 45 % otrokovih potreb, celo v toženčevo korist. 10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi določeno preživnino toženec zmogel plačevati celo, če bi njegove pritožbene navedbe držale, saj mu povprečni zaslužek v preostalem obdobju omogoča prihraniti za plačilo preživnine v preostalih mesecih.
11. Zneska 290 EUR, ki ga toženec dolguje za obdobje od 23. 2. 2018 do 30. 9. 2018, ko je plačeval po 150 EUR mesečno, sodišče ne more odpustiti in tudi ne dovoliti obročnega plačila dolga. O obročnem plačilu se je namreč mogoče dogovoriti le z upnikom.
12. Pritožba torej ni utemeljena, razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa niso podani, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).