Jedro

Kršitev postopka v zvezi z razpisom mora biti takšna, da lahko bistveno vpliva na odločitev o izbiri.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: ''1. Toženi stranki se prepove sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom, kot to napoveduje v svojem obvestilu neizbranemu kandidatu št. ... z dne 2. 10. 2019, za čas do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku tožeče stranke, ki ga je vložila pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in s katerim zahteva, da se obvestilo neizbranemu kandidatu, št. ... z dne 2. 10. 2019 o neizbiri kandidata/kandidatke za direktorja/direktorice tožene stranke odpravi in se ponovi postopek izbire kandidata/kandidatke za direktorja/direktorico tožene stranke. 2. V primeru, da bo tožena stranka ravnala v nasprotju s prejšnjo točko, se ji naloži denarna kazen v višini 50.000,00 EUR."

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče napačno presodilo, da verjetnost njegove vtoževane terjatve ni izkazana, saj je samo ugotovilo, da iz obvestila o neizbiri kandidata ne izhaja, da je imel pravico pregledovati razpisno gradivo. Ravno v tej ugotovitvi je podlaga za ugotovitev verjetnosti terjatve. Sodišče v tej fazi postopka odloča na podlagi verjetnosti in še ne opravi celostne dokazne ocene, sodišče pa je vseeno zaključilo, da je obvestilo o neizbiri zadosti obrazloženo. Z nepopolnim obvestilom mu je bilo onemogočeno varovanje interesov v postopku izbire. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlogu ugodi oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa izhajalo iz 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) in uporabilo 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl.), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Pravilno je ugotovilo, da že temeljni pogoj (če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali bo nastala) ni podan, zato nadaljnjih pogojev za izdajo začasne odredbe niti ni ugotavljalo.

6. Tožnik s tožbo zahteva odpravo obvestila neizbranemu kandidatu z dne 2. 10. 2019 in ponovitev postopka izbire kandidata za direktorja tožene stranke.

7. Po prvem odstavku 36. člena Zakona o zavodih (ZZ, Ur. l. RS, št. 21/91) mora organ, ki je pristojen za imenovanje, v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.

8. Iz navedene določbe izhaja okvir sodnega varstva neizbranega kandidata, ki v takšnem sporu lahko zahteva razveljavitev razpisa oziroma sklepa o izbiri kandidata. Kršitev postopka v zvezi z razpisom mora biti takšna, da lahko bistveno vpliva na odločitev o izbiri.

9. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, iz obvestila z dne 2. 10. 2019 o neizbiri kandidata za delovno mesto direktorja zavoda res ne izhaja, da bi tožena stranka tožnika poučila o pravici pregledati razpisno gradivo, vendar pa to še ne daje podlage za ugotovitev nezakonite izbire direktorja oziroma za ugotovitev verjetnega obstoja terjatve, kot to zmotno navaja pritožba. Tudi trditve tožnika, da mu je tožena stranka z nepopolnim obvestilom onemogočila varovanje interesov v postopku, ne morejo privesti do ugotovitve o verjetnosti terjatve v tej fazi postopka, ko sodišče še niti ni začelo z izvajanjem dokazov. Sama po sebi torej sporna pomanjkljivost v obvestilu o neizbiri še ne daje podlage za ugotovitev verjetnosti terjatve. Prav tako pritožba neutemeljeno izpodbija kot preuranjeno oceno sodišča prve stopnje, da je obvestilo o neizbiri kandidata zadosti obrazloženo. Tudi tožnikovi očitki o neobrazloženem obvestilu torej ne dajejo podlage za ugotovitev verjetnosti terjatve.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).

11. Tožnik krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).