Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o ugotovitvi obstoja služnostne pravice v konkretnem primeru, v katerem je bila lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku, priposestvovana neprava stvarna služnost pa ni bila vknjižena.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o ugotovitvi obstoja služnostne pravice v konkretnem primeru, v katerem je bila lastninska pravica pridobljena v stečajnem postopku, priposestvovana neprava stvarna služnost pa ni bila vknjižena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na zemljišču z ID znakom ... obstaja služnostna pravica postavitve, vzdrževanja, upravljanja, popravila, rekonstrukcije in nadzora infrastrukturnega objekta, transformatorske postaje (šifra sredstva 2001384) v korist in na ime tožnice, vključno z ustreznimi dovozi in dohodi do infrastrukturnega objekta. Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožnici njene stroške pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da toženec sam krije svoje pritožbene stroške, dolžan pa je tožnici povrniti njene pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodba sodišča druge stopnje obrazloženo odgovorila na vse toženčeve pritožbene očitke? 2) Ali je v konkretni zadevi tožnica skladno z določili Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o trditvenem bremenu glede zatrjevane neprave stvarne služnosti podala zadosti konkretizirano trditveno podlago glede dejanskega izvrševanja domnevne služnosti tekom zatrjevane priposestvovalne dobe in vsebine take služnosti ter ali časovna oddaljenost priposestvovanja zmanjšuje zahtevano tožničino trditveno in dokazno breme? 3) Ali je sodišče druge stopnje s presojo priposestvovanja zatrjevane neprave stvarne služnosti kršilo določila 7. in 212. člena ZPP? 4) Ali je tožnica dolžna trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostiti in pomanjkljivo trditveno in dokazno podlago najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo dopolniti le v primeru predhodnega toženčevega ugovora? 5) Ali s prodajo nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku ugasne in preneha veljati neprava stvarna služnost, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo in je bila priposestvovana pred dnem prodaje nepremičnine oziroma dnem, ko je kupec na podlagi pravnomočne sodne odločbe pridobil izvirno oziroma originarno lastninsko pravico na takšni nepremičnini (pri čemer je bilo v tej pravnomočni sodni odločbi določeno, da pridobi lastninsko pravico prosto vseh bremen)? 6) Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pravnomočni sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je izdan v okviru stečajnega postopka in v katerem je določeno, da pridobi kupec lastninsko pravico prosto vseh bremen, nanaša zgolj na bremena, ki so vpisana v zemljiško knjigo? 7) Ali v primeru prodaje nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku imetnik neprave stvarne služnosti, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo in je bila priposestvovana pred dnem prodaje nepremičnine oziroma dnem, ko je kupec na podlagi pravnomočne sodne odločbe pridobil izvirno oziroma originarno lastninsko pravico na takšni nepremičnini (pri čemer je bilo v tej pravnomočni sodni odločbi določeno, da pridobi lastninsko pravico prosto vseh bremen), lahko zoper kupca uveljavlja zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev obstoja neprave stvarne služnosti? 8) Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da v konkretni zadevi za tožnico ne veljajo določila petega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju? 9) Ali je dopusten poseg sodbe sodišča druge stopnje v pravnomočni sklep o izročitvi nepremičnine kupcu Okrožnega sodišča v Celju St 2537/2011 z dne 1. 12. 2014? 10) Ali se v konkretni zadevi toženec lahko sklicuje na načelo publicitete, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, na drugi odstavek 44. člena Stvarnopravnega zakonika in načelo pravne varnosti? 11) Ali se v primeru nakupa nepremičnine na javni dražbi v okviru stečajnega postopka lahko presoja vprašanje dobre vere kupca v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini? 12) Ali se lahko v primeru nakupa nepremičnine na javni dražbi v okviru stečajnega postopka presoja vprašanje izpolnitve raziskovalne dolžnosti kupca v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na nepremičnini? 13) Ali je v konkretni zadevi toženec lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobil v dobri veri in ali je toženec kršil svojo raziskovalno dolžnost, upoštevajoč zlasti časovno oddaljenost priposestvovanja? 14) Ali je v konkretni zadevi tožnici očitati zlorabo pravic? 15) Ali je sodba sodišča druge stopnje odstopila od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in če je, ali je takšen odstop utemeljen? Uveljavlja tudi kršitev 7. in 212. člena ZPP in kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kršitev 22., 23., 33. in 74. člena Ustave RS ter odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in se v zvezi s tem sklicuje na zadeve III Ips 44/2009, II Ips 102/2011, II Ips 68/2012, II Ips 279/2014, II Ips 304/2016, II Ips 348/2006, II Ips 951/2006, II Ips 210/2014, II Ips 173/2014, II Ips 259/2017 in II Ips 1022/2008. Sklicuje se tudi na odločbe Ustavnega sodišča RS (Up-457/09, Up-121/96, Up-1631/08).

4. Predlog je utemeljen v delu, razvidnem iz izreka sklepa.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).