2. 3. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Matije Kavčiča, Medvode, na seji 2. marca 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 41/2017 z dne 19. 4. 2017 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U 1257/2015 z dne 21. 12. 2016 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18) in Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil tožbo po 4. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1) zoper Projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije PZI za rekonstrukcijo priključka lokalne ceste LC 251020 Medvode-Goričane (Cesta komandanta Staneta) in JP 751624 (Barletova cesta) na R1-211/0212 Jeprca-Medvode (gorenjska cesta) v km 2,950 in v km 3,140 Občine Medvode, št. 351-24/2015-12 z dne 21. 1. 2015 (v nadaljevanju Projektna naloga). Zatrjeval je, da je Občina Medvode s Projektno nalogo nedopustno posegla v njegovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave v zvezi s 67. in 69. členom Ustave. Upravno sodišče je tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da Projektna naloga ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1 in da tudi niso izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje po 4. členu ZUS-1 (subsidiarni upravni spor). Pritožnik je zoper sklep Upravnega sodišča vložil pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo. Ker je pritožnik v pritožbi sam navedel, da so bile v postopku rekonstrukcije priključka cesta upoštevane vse njegove pripombe, tako da ni prišlo do posega v njegovo zemljišče, je Vrhovno sodišče odločilo, da nima več pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 15., 22., 23. in 25. člena Ustave oziroma kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena in pravice do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) in Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Zatrjuje neskladje z 2., 14., 22., 23., 25., 33., 67. in 69. členom Ustave, ker navedena zakona ne določata upravnega postopka, v katerem bi bili lastniki v vplivnem območju nameravanih investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist vključeni kot stranke v postopku teh del, in pristojnega organa, pri katerem bi lahko vložili zahtevo za vključitev v upravni postopek.

B.

3.Vsakdo, kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev v ustavni pritožbi, se ustavna pritožba zavrže (druga alineja prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS).

4.Pri presoji obstoja pritožnikovega pravnega interesa v obravnavani zadevi je Ustavno sodišče izhajalo iz navedb v ustavni pritožbi ter iz vsebine sklepov Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča. Iz njih izhaja, da je pritožnik vložil tožbo po 4. členu ZUS-1, ker naj bi bilo s Projektno nalogo, ki je bila podlaga za izvedbo vzdrževalnih del v javno korist, poseženo v njegov pravni položaj kot položaj lastnika zemljišča v vplivnem območju predmetne rekonstrukcije priključka ceste. Iz obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča in iz navedb v ustavni pritožbi izhaja, da je pritožnik že dosegel, da so bile upoštevane vse njegove pripombe in da je dejansko stanje po rekonstrukciji priključka ceste takšno, da pritožnikova zasebna lastnina ni (bila) omejena. Do zatrjevanega posega v pritožnikovo pravico do zasebne lastnine iz 33. člena v zvezi s 67. in 69. členom Ustave, zoper katerega pritožnik (še vedno) želi doseči sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu, torej ni prišlo. Sodno varstvo človekove pravice, in ob tem zahtevek za povrnitev škode, je mogoče uveljaviti šele tedaj, ko je ta kršena. Glede na navedeno tudi morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča za pritožnika ne bi pomenila nobene pravne koristi, saj se njegov pravni položaj z razveljavitvijo sklepa Vrhovnega sodišča ne more izboljšati. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6.ZGO-1 je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati, in sicer z uveljavitvijo Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr. – GZ). V primeru prenehanja veljavnosti izpodbijanega predpisa med postopkom pred Ustavnim sodiščem Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti, če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS).

7.Pobudnikova pravovarstvena potreba za začetek postopka za oceno ustavnosti ZGO-1 oziroma pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti ZCes-1 sta temeljila na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zaradi neobstoja pravnega interesa zavrglo. Glede na to morebitna ugoditev pobudi in ugotovitev protiustavnosti izpodbijanih zakonov ne bi mogla privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe oziroma pravnega interesa za začetek postopka za oceno njune ustavnosti. Ustavno sodišče je zato pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonov zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik